V SDS počastili spomin na dr. Jožeta Pučnika, očeta samostojne Slovenije

11. januarja 2003 je Slovenija izgubila človeka, ki je vodil slovensko osamosvojitev. Brez dejanj dr. Jožeta Pučnika državljanke in državljani Slovenije danes ne bi živeli v samostojni in neodvisni državi. Bil je intelektualec, predvsem pa človek z velikim čutom za moralne in družbene probleme. Pučnikovo sociološko, ideološko in etično mišljenje je postalo vrednostni statut slovenske demokracije.

Predsednik SDS Janez Janša je o njem zapisal: »Njegovemu pogumu in pronicljivi sposobnosti zgodovinske analize se lahko Slovenci v največji meri zahvalimo, da imamo svojo državo, evropsko in demokratično prihodnost. Njegov pogum je bil večkrat večji od tega, kar je bilo slovensko povprečje zmožno sprejeti.«

Danes se je spominu dr. Jožeta Pučnika s položitvijo venca na njegov grob v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici poklonila delegacija SDS pod vodstvom predsednika Janeza Janše. Spominu očeta slovenske osamosvojitve so se tako poklonili še generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, poslanke in poslanci Jelka Godec, Suzana Lep Šimenko, Franci Breznik, predsednik Kluba seniork in seniorjev mag. Zvone Zinrajh, državni svetnik Milan Ozimič ter župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Navzoči pa so bili tudi člani SDS iz bližnjih krajev ter njegov sin Gorazd Pučnik. Spominu dr. Jožeta Pučnika so se prisotni poklonili z minuto molka, generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj pa je recitirala pesmi Toneta Kuntnerja Kakšna gora in Ta kruh.

V Slovenski demokratski stranki ohranjamo živ spomin na življenje in delo dr. Pučnika tudi z delovanjem Akademije dr. Jožeta Pučnika, na kateri so se nam v tematsko različnih predavanjih na že 23. generacijah pridružili mnogi predavatelji in slušatelji.

V nadaljevanju objavljamo pesem Toneta Kuntnerja, posvečeno dr. Jožetu Pučniku, z naslovom: Kakšna gora.

Kakšna gora je bil

med nami,

ki smo živeli

z njegovo ljubeznijo

in se hranili z njegovim ponosom;

ki je znal z molkom

glasno kričati,

pritrjevati in kljubovati,

tenkó prisluhniti

in se čuditi,

čuditi in biti …

Biti sam

in biti z drugimi.

Biti zase

in biti za druge.

V svojem času

in za vse čase.