V SDS opozarjamo na poslabšanje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog za obravnavo priporočila v zvezi s problematiko poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016, ki bi ga obravnavali na seji Državnega zbora RS.

Predlagatelji priporočila opozarjamo, da so po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije rezultati poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju letošnjega leta slabši od enakega obdobja lani. Izgubo je ustvarilo 29 javnih zdravstvenih zavodov, slabša pa je tudi njihova likvidnost, saj imajo skupaj za kar 118 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Največjo izgubo so med bolnišnicami ustvarili Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v višini 12,37 milijona evrov, šempetrska bolnišnica v višini 1,8 milijona evrov in UKC Maribor v višini 1,3 milijona evrov.  UKC Ljubljana ima ob letošnji polletni 12 milijonski izgubi še 74 milijonov dolgov iz prejšnjih let. Prav tako pa dobaviteljem dolguje že približno sto milijonov evrov. Največ izgube imajo kirurška klinika (6,3 milijona evrov), pediatrična klinika (4,1 milijona evrov), interna klinika (2,2 milijona evrov) in infekcijska klinika (več kot milijon evrov). Vzrok za tako visoke izgube naj bi bil tudi ta, da ZZZS ni plačal za 3065 bolnikov, ki jih je UKC zdravil, da naj bi bila nekatera zdravljenja podcenjena, nekaterih metod pa ZZZS sploh naj ne bi plačeval. Kljub visoki izgubi pa naš največji zdravstveni zavod na seji 1.9.2016 ni sprejel kakšnega pomembnega ukrepa za zmanjšanje izgube. Posledica tako velike izgube v UKC Ljubljana je zamujanje s plačili dobaviteljem. Roki za plačila so se od predpisanih 30 dni povišali kar na 120 dni. Dolg do dobaviteljev pa znaša 100 milijonov evrov.

Poslanci in poslanke SDS obenem izpostavljajo, da je Računsko sodišče konec lanskega leta v reviziji smotrnosti opozorilo, da Ministrstvo za zdravje še vedno ni sprejelo standardov in tehničnih smernic medicinske opreme, s katerimi bi opredelilo vrsto in količino opreme, ki jo potrebujejo posamezne bolnišnice glede na svoj namen in mesto. Še več, Ministrstvo za zdravje je v nadaljevanju ugotovilo, da je ministrstvo za zdravje v tem primeru kršilo obveznost dobrega poslovanja.

V porevizijskem poročilu pa je Računsko sodišče zapisalo, da na podlagi odziva Ministrstva za zdravje ni mogoče natančno ugotoviti, ali in kako je Ministrstvo za zdravje pričelo z aktivnostmi, ki bodo nedvoumno prispevale k določitvi optimalne ali vsaj minimalne izkoriščenosti medicinskih naprav. Ugotovitev Računskega sodišča potrjuje dejstvo, da Ministrstvo za zdravje z neurejenim področjem nabave medicinske opreme omogoča tudi dodatne izgube v poslovanju javnih zdravstvenih zavodov. Zaradi neurejenih razmer se pojavlja tudi preplačevanje pri nabavi medicinske opreme in medicinskega materiala. Razloge za izgube v slovenskih javnih zavodih je potrebno po mnenju predlagateljev torej iskati v vodenju ustanov in v samem sistemu, ki je vsekakor potreben reforme, kar pa je naloga ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc.

V poslanski skupini SDS ob tem še menimo, da  neurejeno financiranje in spremljanje nabave medicinske opreme omogoča tudi vedno večje širjenje korupcije v zdravstvu. Prisotnost korupcije v zdravstvu povzroča višje stroške, negospodarno in neekonomično poslovanje, podaljševanje čakalnih dob in ogroža kvaliteto zdravstvenih storitev.

Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini SDS predlagamo v sprejem naslednje priporočilo:
1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da do 31. 12. 2016 proučita mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev na sekundarni ravni.

2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da do 31. 12. 2016 izvedeta vse potrebne aktivnosti, ki bodo nedvoumno prispevale k določitvi optimalne izkoriščenosti medicinskih naprav.

3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da do 31.12. 2016 začneta z vodenjem evidence nabave medicinske opreme v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih.

4. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da do 31. 12. 2016 sprejmeta ustrezne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji.

5. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da v roku pol leta poročata o uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter predstavita optimizacijo procesov nabave materialov in opreme.

Celoten predlog priporočila objavljamo v priponki.