Mag. Šircelj poudarja, da bo nova vlada pod vodstvom SDS problematiko obdavčitve dohodkov delavcev migrantov rešila s sporazumom o izogibanju dvojne obdavčite. Ne z zakonom o dohodnini, ker ga je razveljavilo Ustavno sodišče, ampak z mednarodno pogodbo, ki je nad zakonom, zato je pravna varnost zagotovljena.
Poslanka Evropskega parlamenta in predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS je uvodoma dejala, da z vidika Avstrije ne vidijo nobenega problema glede obdavčitve delavcev migrantov, ker je to izključno slovenski problem. Predlagala je, da bi se v nadaljevanju poskušali izogibati izrazu »dvojna obdavčitev« in bi raje govorili o »nepravični obdavčitvi«. Takšen način obdavčitve je označila za nepravičnega, predvsem z vidika doseženih pravic v kolektivnih pogajanjih, primerjalno gledano s Slovenijo in Avstrijo.
Na evropskem nivoju so bila Komisiji zastavljena tri vprašanja, med drugim je eno zastavila tudi Romana Tomc. Ta problem se ne pojavlja samo v primeru Slovenije in Avstrije, problem je tudi v Italiji in na drugih mejah. »Evropska komisija je dala zelo splošen odgovor, ker je pogledala, kaj se dogaja, in ugotovila, da ne gre za dvojno obdavčitev in da ne gre za problem Avstrije in Slovenija, ampak za problem Slovenije in da naj ga rešuje Slovenija. Mislim ,da bi ga lahko rešila, če bi za to obstajala pripravljenost predvsem na ministrstvu za finance, očitno pa te pripravljenosti ni,« je poudarila Tomčeva.
Poslanec državnega zbora in predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj je prav tako pojasnil, da ne gre za dvojno obdavčitev. »Dejstvo je, da en in isti dohodek obdavčita dva davčna organa, najprej avstrijski, potem pa slovenski. Dvojna obdavčitev pomeni, da bi bil en in isti dohodek dvakrat obdavčen. Tukaj gre pa za to, da avstrijski davčni organ obračuna akontacijo davka, potem se pa davčnemu zavezancu v Sloveniji avstrijski davek odšteje. Razlika je tisto, kar ostane po slovenski davčni lestvici in zaradi tega prihaja do velikih doplačil,« je razložil. Zadeva se rešuje že dolgo časa.
V letih 2006, 2007 je takratna vlada pod vodstvom SDS odločila, da teh doplačil ne bo. »Potem se je v zakon o dohodnini dodala rešitev glede oprostitve, vendar je slovensko Ustavno sodišče odločilo, da je tista oprostitev neustavna. Tako je odločilo v začetku leta 2012, tega ne moremo spremeniti,« je spomnil mag. Šircelj in dodal, da tudi zaradi tega, ker so določene odločitve že bile sprejete in se jih ne more ponavljati, v SDS vidimo rešitev v tem, da se spremeni sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve in da se sklene tako, da enostavno ne pride do poplačila, oz. da ne pride do plačila te razlike, ki se pojavi pri nas. »To je mednarodni akt. To je naš problem, zaradi tega tudi jaz mislim, da avstrijska stran, čeprav je to sporazum, za njih to ne pomeni nobenih učinkov, oni ne bodo nič na boljšem, nič na slabšem, če je naš interes takšen, ne vidim ovir, da njihova stran tega sporazuma ne bi podpisala, zanje je vseeno, kako te dohodke mi obdavčimo.«
Takšna rešitev je bila predlagana že leta 2008, ko se je pričelo dogovarjanje z avstrijsko stranjo, potem pa je prišla naslednja vlada Boruta Pahorja in zadeva je zastala, ni bilo interesa, da bi se to nadaljevalo. »Mi smo večkrat postavljali poslanska vprašanja, organizirali seje odbora za finance in monetarno politiko, odgovor je bil vedno enak in zadeva v tej smeri se ne spremeni,« je dejal Šircelj, bilo je le nekaj manjših sprememb v smeri prevoznih stroškov in malice.
Mag. Šircelj je poudaril, da bo nova vlada pod vodstvom SDS problematiko obdavčitve dohodkov delavcev migrantov rešila s sporazumom o izogibanju dvojne obdavčite: »Še enkrat, zakaj ne z zakonom o dohodnini: ker jo je razveljavilo Ustavno sodišče, mednarodna pogodba pa je nad zakonom, zato je pravna varnost zagotovljena.«
Glede ukinitve otroških dodatkov tujim delavcem s strani Avstrije je Slovenija zelo glasna, pravi Romana Tomc, ki na začetku ni verjela, da bo ta pobuda doživela tak odziv. »Obvestili so me, za kaj gre, kaj avstrijska vlada načrtuje. To je vlada naše sestrske stranke, jaz 90 % tega, kar oni načrtujejo, kakšen program imajo, podpiram. Se pravi v načelu jih podpiram, na to, kar pa sedaj želijo narediti, sem se pa pač takoj odzvala in bila zelo presenečena, ko je naslednji dan veliko avstrijskih medijev želelo izjave,« je o svoji reakciji na predlog za zmanjšanje otroškega dodatka tujim delavcem dejala poslanka Evropskega parlamenta.
Pojasnila je, da je dve leti nazaj to poskušala narediti Nemčija, pa ji ni uspelo, zato gre Avstrija po dveh poteh: po eni strani želijo vršiti malo pritiska, po drugi strani želijo preko nemških kolegov spremeniti evropsko zakonodajo, tako da bi avstrijska obveljala. Evropska ljudska stranka mora oblikovati enotno stališče. Romano Tomc pri tej ideji podpirajo vse vzhodne države, zaveda se, da zavezništva ne sme iskati pri Nemcih, Ircih, Dancih in Nizozemcih. »Ko bo razprava na skupini, se bo videlo, ali se bo EU zakonodaja prevesila v to, da bodo Avstrijci lahko legalizirali svoje početje. Zaenkrat je to diskriminacija državljanov EU,« je poudarila poslanka.
Romana Tomc se je ob tem razglasila za veliko nasprotnico socialnega turizma. Meni, da ga je v Evropi preveč in da se je preveč razpasel. »Kar pa delajo Avstrijci, ni socialni turizem, gre za ljudi, ki delajo in bi naj imeli različne otroške dodatke, glede na kupno moč države, iz katere prihajajo,« pravi Tomčeva in pojasni, da če je Avstrija na 100, bodo tisti, ki so manj razviti, dobili manj, nekateri, recimo Finci, bi pa dobili celo več. Na srečanju ji je avstrijska veleposlanica razložila njihovo stališče, ki izhaja iz dejstva, da je EU obljubila Veliki Britaniji, če ostane v EU, da ji bodo pogledali skozi prste in bi ji dovolili znižanje socialnih transferjev za tiste, ki prihajajo od drugod. Druga stvar pa je, da so otroški dodatki namenjeni kritju življenjskih stroškov za otroka in če otrok živi v Bolgariji, ima veliko nižje stroške, kot če živi na Finskem. Ker so to sociali izdatki za pokrivanje življenjskih stroškov, bi oni dali toliko, kot znašajo stroški in nič več.
Romani Tomc se zdi prav, da smo zelo aktivni, saj se bo očitno še veliko dogajalo in če ne bomo pravi čas odreagirali, da ne bo že prepozno, se zna zgoditi, da bo to obveljalo. O svojem delu poslanke v Evropskem parlamentu pa še dodaja, da mediji to delo večinoma prikazujejo kot prekladanje papirjev, a ni tako, saj so tam, zato da »nekaj naredimo za slovenske državljane in to so konkretne akcije, ki se včasih premalo slišijo.«
Mag. Andrej Šircelj je v nadaljevanju spregovoril o davčnih razredih: »Niso problem stopnje, problem so razredi.« Pri nas je bolj ali manj glede na druge države v plačah uravnilovka in bolj ali manj so plače nizke, okrog 75 % plač je nižjih od povprečja. Zato so razredi nastavljeni tako, da država dobi od tistih, ki imajo - dejansko so zelo obdavčeni, predvsem bolj kot v Avstriji. »V Avstriji so višji dohodki in če daste avstrijske dohodke v slovensko lestvico, kar se tudi počne, pridete takoj v najvišje stopnje. Avstrijec plača ob istem dohodku manj davka kot Slovenec, ki dobiva dohodke v Avstriji in je obdavčen po slovenski zakonodaji,« je pojasnil Šircelj.
Romana Tomc je spregovorila še o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka, ki v programu SDS predstavlja eno od bolj odločnih potez na tem področju. »Nižji sloji bi dobili na ta račun več,« je dejala Tomčeva, ki pa meni, da bi težko bi ljudje večinoma težko razumeli, da univerzalni pomeni univerzalni in da bi tudi otrok od direktorja dobil otroški dodatek, kot otrok od delavca, ki ima minimalno plačo, ker rečejo, on pa ne rabi. Ljudje bodo morali razumeti, da je tak sistem boljši in bolj enostaven. »Eno je socialna politika, kjer se rešuje socialni problem družin, ki ga je treba reševati, drugo pa je družinska politika, ki je pri nas zanemarjena, in je postala ena navadna sociala. Dajmo vodit ljudem prijazno socialno politiko, hkrati pa tudi družinsko politiko na drugačen način kot je zdaj,« je še dejala o razlikovanju teh dveh politik, ki ju ljudje mešajo, zato je naš socialni sistem po njenem mnenju zdaj porušen.
Evropska poslanka je zaključila nagovor s svojo mislijo o minimalni plači. »Moj tvit je bil mišljen sarkastično, še malo pa bo minimalna plača enaka povprečni, kar bi pomenilo, da imamo vsi enake in nizke plače,« je spomnila in pojasnila, da je Slovenija tretja med državami sveta po uravnilovki. »Kar mene moti pri minimalnih plačah, je to, da so ljudje nasedli obljubam o povišanju minimalne plače za 20, 30 evrov, upokojenci bodo nasedli, da jim bodo pokojnine povečali za 2,1 ena procenta. Mene pa bolj zanima, zakaj je naša minimalna plača takšna, kot je, in zakaj je minimalna plača v Luksemburgu 1900 evrov. In ko se bomo enkrat nehali kregati o tem ali je boljše in kako super je povečanje za 20, 30 evrov, ampak kako bomo naredili, da bodo te minimalne plače dejansko višje, kaj moramo narediti, to je po moje en navaden predvolilni medijski spin, ki se ga gre ta vlada in se Levica prepira s SD-jem, kdo bo dal večji bombonček, še vedno gre za bombonček, mi pa rabimo sistemske spremembe,« je bila jasna in odločna Romana Tomc in požela aplavz občinstva.
