V SDS bomo glasovali 3x PROTI

Slaba vlada pripravila tri slabe zakone, ki jih v SDS na referendumsko nedeljo ne bomo podprli. Poslanci SDS dr. Vinko Gorenak, France Cukjati in Miro Petek so na današnji novinarski konferenci  predstavili glavne argumente proti zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, proti noveli zakona, s katerim se omejuje medsosedska pomoč in proti noveli zakona o arhivih, katere edini namen je zaščita nekaterih sedanjih oblastnikov. Poslanec SDS France Cukjati je ob začetku podal nekaj bistvenih točk, zaradi katerih smo v PS SDS proti predlagani pokojninski reformi. “Mi smo vedno gradili našo politiko na načelu socialnega dialoga, da se pomembne stvari uskladijo z pomembnimi akterji v Sloveniji, tudi s sindikati. V tem mandatu je bilo je bilo to načelo s strani sedanje vladne koalicije velikokrat prekršeno”, je poudaril Cukjati. Poudaril je da, PS SDS podpira sindikate pri tej pobudi, saj je pokojninski sistem, kot je načrtovan, še bolj nepregleden, nestimulativen in nepravičen. ??”Ker je tako nepregleden, se lahko tisti, ki zagovarjajo pokojninsko reformo, zatekajo k zavajujočim trditvam”, je prepričan poslanec. Izpostavil je znano zavajujočo trditev, da če ne bo zakon sprejet, bo treba sprejeti drastične ukrepe, moral se bo zmanjšati fond socialne pomoči za 300 mio, zamrznili bomo plače in pokojnine. Ob tem je spomnil, da so pokojnine že zamrznjene, prav tako plače. ??Poslanec je nadalje povedal, da je predsednik vlade večkrat dejal, da je pokojninska reforma najučinkovitejši in najdolgoročnejši protikrizni ukrep. “Vlada je v Nacionalnem reformnem programu ugotovila, da če bi bil zakon sprejet, bi prihranili 0,1 BDP oziroma 37 milijonov evrov, to pa še ni 300 milijonov evrov”, je poudaril Cukjati. Ob tem je opozoril še na enormno zadolžitev vlade, ki bo v tem letu znašala približno 2 milijardi evrov. Nadalje je povedal, da se govori tudi, da če pokojninska reforma ne bo sprejeta, bistveno padla boniteta za tuje kredite in navaja, da ni nič hudega. če bi se kreditna želje Slovenije nekoliko upočasnila. ??Poudaril je, da je vlada izračunala, da bi samo letos prihranili 37 milijonov evrov, enako naslednje leto, še naslednje leto pa je vlada izračunala, da naj bi bil prihranek 60-70 milijonov evrov. Ob tem je izpostavil, da če bi se brezposelnost zmanjšala samo za 10 tisoč, potem bi teh 10 tisoč pričelo prispevati v pokojninsko blagajno prispevke za socialno varstvo in jim ne bi bilo več treba plačevati nadomestila za brezposelnost in socialne prejemke. “To bi razbremenilo socialno blagajno in prihranili bi približno 60 milijonov evrov na leto”, je poudaril Cukjati.
 
Z dvigovanjem starostne meje 6 mesecev na leto, pa je dejal, da bi bilo več predčasnih upokojitev, kar pomeni za vsako predčasno upokojitev 3,6% trajno nižjo pokojnino za posameznika. Opozoril je, da imamo že sedaj 380 tisoč starostnih in 200 tisoč ostalih upokojitev. “Vlada pa dela izračune samo za polno starostno upokojitev, ne računa pa, da se bo večina upokojencev upokojila predčasno, zaradi nezmožnosti dela ali zaradi nezaposlenosti v zadnjih letih pred upokojitvijo”, je povedal poslanec. “Prav tako bo več bolniških, več invalidskih postopkov in s tem večja obremenitev sociale, predvsem pa bo več zaposlenih starih kot mladih”. Izpostavil je, da je Slovenija na vrhu držav članic EU glede nezaposlenosti mladih, večina mladih, kar 66,6% pa je zaposlenih samo za določen čas. ??Dejal je, da se mladi ob tem zakonu pospešeno ne bodo zaposlovali, da mladi diplomiranci čez čas obupajo, ker ne dobijo zaposlitve, postanejo demoralizirani, njihovo znanje zastara, delovne navade se izgubijo, gospodarstvo pa ostane brez novega impulza za inovacije, prestrukturiranje za večjo dodano vrednost. “Samo večja dodana vrednost bi pomenila pomemben priliv v pokojninsko blagajno”, je poudaril poslanec Cukjati. ??Glede osebnega pokojninskega računa je povedal, da je minister napovedal National defined contribution (imaginarno določen prispevek), ki naj bi bil pravičen, pregleden in finančno vzdržen in naj bi se vodil na osebnem računu posameznika. “In mi smo upali, da bomo resnično šli v reformo in ne samo v kozmetične popravke nekaterih določb.” ??”Naredili smo simulacijo osebnega računa, kjer smo upoštevali, da od vseh prispevkov, ki pridejo na račun obdavčitve vseh dohodkov, brez intervencije proračuna države, da se razdeli vsem sedaj živečim upokojencem, po načelu vsakemu 200 evrov, ostalo, kar pa ostane v pokojninski blagajni, pa se deli vsakemu v 100% proporcu s prispevki, ki jih je nabral vsa ta leta. To pomeni, da bi bila povsem jasna slika, 200 evrov dobi vsak, ne glede na delovno dobo, ne glede na prispevke.” ??Po njegovih besedah bi vsak vedel, kaj pomeni, če še ostane v delovnem razmerju in če bi uvedli postopek kot ga imajo ponekod, da pri 60 letih začneš dobivati 200 evrov na mesec, ostalo pa, ko se upokojiš. “To bi bilo stimulativno, da bi tisti, ki bi še lahko delali, vztrajali v delovnem razmerju. Tisti, ki so breme delodajalcev, bi že pri 60 leti sprostili breme delodajalca”, je prepričan Cukjati. “Solidarni del pokojnine bi bil 200 evrov, ekonomski del pa bi bil odvisen od prispevkov. Simulacija brez proračunskih dodatkov je enaka, kot je optimistični izračun vlade, kako bo po sprejetju reforme”, je še dodal. ?Ob koncu je poudaril,”nam je sicer žal, da do reforme ni prišlo, vendar se s to kozmetiko ne strinjamo. Pokojninski zakon se ne more spreminjati vsako leto, to so dolgoročne stvari. Zato bomo glasovali proti.”

“V dveh letih in pol smo v poslanski skupini SDS mislili, da smo glede zakonskih predlogov te koaliciji doživeli že vse, vendar smo se motili. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je še en zakonski zmazek, za katerega ne vemo, ali je nastal iz hudobije te vlade, neznanja ali nesposobnosti. Zakon, o katerem bomo odločali na referendumu, je namreč še slabši od obstoječega zakona, uvaja še bolj drastične kazni,” je uvodoma poudaril poslanec SDS Miro Petek.
 
Po njegovih besedah je v javnosti največ govora o sosedski pomoči, ki jo zakon opredeljuje, kaj sosedska pomoč je oziroma kaj sosedska pomoč ni. “Že dejstvo, da je sosedska pomoč del Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, pomeni poskus kriminalizacije sosedske pomoči. Ta zakon odpira novo poglavje sporov med sosedi, slabšanje medsebojni odnosov, ovajanja, sumničenj, veliko inšpekcijskega dela, v končni fazi obremenjevanja sodišča,” je dejal poslanec Petek.
Po njegovem mnenju se Slovenci pretirano tožarimo, na slovenskih sodiščih je tačas okoli poldrugi milijon zadev. Leta 2009 so sodišča prejela 824 tisoč zadev, to je za 21 odstotkov več kot prej. “S tem zakonom pa se odpira še dodatna fronta za pravdanj in zastrupljanja medsebojnih odnosov,” je poudaril Petek.
 
“V Sloveniji že stoletja poznamo način komuniciranja, ki mu rečemo “objava na krajevno običajen način”. Tudi sosedska pomoč je med sosedi že stoletja običajna in je ne smemo tako ali drugače omejevati. Sosedska pomoč je zgodovinsko zasidrana, bogati odnose med ljudmi, ta zakon pa jo skuša kriminalizirati.”
 
Poslanec je pojasnil, da je v to kategorijo vladni zakon spravil tudi kmete, ki jih sedaj šteje kot samozaposlene osebe. Zakon predvideva le eno izjemo, kdaj pomoč pri kmetu ni delo na črno, to je ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine. “Delo na črno pa je, denimo, če sosedje pomagajo kmetom pri setvi ali če sosed v gozdu pomaga kmetu pri sečnji in spravilu lesa,” je dejal poslanec Petek.
 
“Zakon je tudi gojišče za pretirano birokratsko odločanje, s tem želi ta vlada očitno prodreti v vse pore človekovega življenja in uvesti popoln nadzor nad ljudmi,” je bil jasen poslanec in na primeru 16. člena podrobneje pojasnil zakonsko ureditev po novem.
“16 člen govor osebnem dopolnilnem delu. Če bi si moj sin, gimnazijec, želel v počitnicah zaslužiti kak evro za Rock Otočec, in bi šel nabirat borovnice ali gobe in jih prodal, mora po tem zakonu opraviti proceduro:
1.     Preden se odpravi v gozd, se mora javiti na upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo;
2.     UE o tem obvesti carinsko upravo in davčni organ;
3.     na koncu počitnic, torej pred začetkom pouka, bo o svojem zaslužku moral obvestiti davčni organ o doseženem prihodku na obrazcu, ki ga bo pripisal minister Križanič;
4.     UE ga bo vpisala v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo;
5.     Davčna uprava RS pa bo o tem vodila evidenco o doseženem dohodku.”
 
Petek je dejal, da mnogo ljudi na Koroškem in drugod po Sloveniji čaka poletja, da si bi s trdim delom pri nabiranju gozdnih sadežev prislužili kak evro, da bi bila njihova stiska manjša, na drugi strani pa jim država naloži birokratsko proceduro in se z njimi po pisarnah po celi Sloveniji ukvarja na desetine uradnikov. “S takim početjem dražimo državo in med ljudmi povzročamo slabo voljo,” meni poslanec SDS.
 
“Zakon, o katerem bomo odločali na referendumu, obremenjuje malega človeka, polja sive ekonomije in velikih davčnih utaj ter pravih razlogov za delo na črno pa se ne loteva. Na srečo bo ta zakon na referendumu zavrnjen, čez leto dni bo vlada imela priložnost, da pripravi novo in upajmo, bolj konsistentno zakonsko besedilo,” je še poudaril poslanec.   

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je pojasnil, zakaj bomo v SDS glasovali proti noveli zakona o arhivih. Gorenak je dejal, da je tudi glede arhivov v javnosti mogoče opaziti veliko zastraševanje, tako kot pri pokojninskem zakonu, kar je neverjetno za vlado, katere največja poslanska skupina je bila v času pred 2008 polna besed o sodelovanju s socialnimi partnerji, civilno družbo, nevladnimi organizacijami ipd. Po besedah dr. Gorenaka lahko danes poslušamo zavajanja vladnih funkcionarjev o tem, kako bodo ogroženi nacionalni interesi, posamezniki, ki so sodelovali z nekdanjo službo državne varnosti in kako se bo odprl problem tudi za manjšino in njeno varnost. Dr. Gorenak je spomnil, da že od leta 2006 zakon o arhivih, ki velja, omogoča vpogled v vse arhive SDV ali UDBE od leta 1990. “To pomeni, da govorimo o štirih oziroma petih letih, ko so arhivi že odprti, in v tem času ni bila ogrožena niti nacionalna varnost, niti kak posameznik, niti se ni nič dogajalo z manjšino.” To pa je po mnenju dr. Gorenaka še en argument več, da koalicija navaja argumente zastraševanja in čisto nič drugega. Poslanec je dejal, da se je v tem času zgodilo zgolj to, da se je pojavil publicist Igor Omerza, ki je želel imeti “točno določen fascikel oziroma škatlo, za katero se je nekdo ustrašil, da bi g. Omerza kaj preveč napisal v svoji knjigi.”
 
Poslanec je spomnil, da nezakonito stanje, to je zaprtje arhivov, traja od avgusta leta 2010. “Imamo zakon, ki pravi, arhivi so odprti. Nekdo, to je direktor SOVE, pa je rekel, ne. Postavite se v vlogo, da ste upokojenec in po zakonu vam pripada 600 evrov pokojnine, direktor ZPIZ-a pa reče, ne, ne boste ga dobili. Morda ne gre za pravo primerjavo, vendar pa je obema primeroma skupno nespoštovanje zakona,” je dejal Gorenak. Ob tem je dodal, da vlada, namesto, da bi odstavila odgovorno osebo, ki ne spoštuje zakone, rajši zapre arhive.
 
Dr. Gorenak se je dotaknil tudi argumenta, ki je, da nihče v Evropi ne odpira arhivov tako hitro, da traja 40, 50 ali 60 let, preden so arhivi dostopni javnosti, vendar pa po besedah dr. Gorenaka odprtje arhivov v takšnem časovnem razponu velja v državah z dolgo demokratično tradicijo. “Nikjer v Vzhodni Evropi pa ne boste našli zaprtega arhiva bivše tajne policije,” je pojasnil poslanec.
 
“Vlada in koalicijski protagonisti pravijo – ne vemo, kaj je v teh arhivih, vemo pa, da bi razkritje pomenilo ogrožanje nacionalne varnosti, posameznikov in slovenske manjšine. Le kako to vedo, če dokumentov niso videli?” se je vprašal dr. Gorenak.
 
Dr. Gorenak je bil mnenja, da je tudi zato, da bi se uvrstili med demokratične države, da bi ravnali enako, kot so ravnale nekdanje evropske socialistične države, zakon o arhivih treba zavrniti in omogočiti dostop do arhivov vsem našim državljanov, tudi če bi zato “ven padel kakšen aktivni politični mogotec sodobnega časa, ki je kraljeval in deloval v bivšem režimu,” je dejal dr. Gorenak.