V poslanski skupini SDS si želimo večje povezanosti s Slovenci izven meja matične domovine 

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je bil sprejet aprila 2006 in spremenjen leta 2011. Ena določba zakona je bila spremenjena leta 2020, sicer pa se v zakon ni posegalo, vseeno pa se je  v zadnjih letih pokazalo, da zakonske določbe ne odražajo več dejanskega stanja in potreb glede odnosa Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ter da so nekatere določbe premalo določne in natančne. Zaradi navedenih ugotovitev, pravne varnosti in učinkovitosti zakona je treba zakonsko besedilo na nekaj mestih izboljšati oziroma popraviti. V večini primerov ne gre za vsebinske spremembe zakona, temveč za tehnične popravke, s katerimi bodo določbe pridobile jasnost in natančnost.
Cilj novele je torej besedilo nekaterih določb zakona prilagoditi dejanskemu razumevanju in izvajanju teh določb, olajšati izvajanje repatriacije z nekaj spremembami na tem področju ter posodobiti krog upravičencev do priznavalnin s posamezniki, ki so prostovoljno poučevali slovenščino. 

Predlog zakona za Slovence po svetu poleg zdomcev in izseljencev šteje tudi njihove potomce. Avtohtoni Slovenci, ki prebivajo v sosednjih državah, so v različnih pravnih aktih različno poimenovani, zato je dodana določba, da je poimenovanje »avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«, ki ga uporablja ta zakon, enakovredno poimenovanju »avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah«, ki ga uporablja Ustava Republike Slovenije. 

Dodana je tudi pojasnilna določba, da sta pojma matična država in država zaščitnice, kot ju uporablja ta zakon, v skladu z običajem in prakso v mednarodnem pravu in mednarodnih odnosih. 

Predlog zakona natančneje določa delovne obveze pedagoškega osebja, ki je za poučevanje slovenščine in kulturno delo napoteno iz Republike Slovenije, ter natančneje določa pristojnosti in ureja pravne podlage drugih vladnih resorjev, poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, glede sofinanciranja dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije. 

Prenovljeni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da lahko prejme finančno podporo Republike Slovenije, in iz zakona umaknjena merila, po katerih se odloča o višini podpore, saj je to podzakonska materija. Predlog zakona vsebuje predloge sprememb več členov, ki urejajo repatriacijo. 

V skladu z drugo zakonodajo so posodobljena in poenotena poimenovanja s skladu z veljavnimi pravnimi kategorijami ter posodobljena poimenovanja pravic (katerih obseg sicer ostaja nespremenjen), ki jih uživajo repatriirane osebe po prihodu v Republiko Slovenijo. 

Repatriiranim osebam se namesto pravice do brezplačnega zdravstvenega varstva v 83. členu predlaga pravica do obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga krije ministrstvo, pristojno za zdravje. S tem se ne spreminja obseg pravic, se pa te sistematično uredijo, kar bo repatriiranim osebam olajšalo dostop do zdravstvenih storitev. 

V predlogu 85. člena zakona se določijo trajne priznavalnine za posameznike, ki so dopolnili starost 70 let in so vsaj 15 let poučevali slovenski dopolnilni pouk v zamejstvu ali po svetu ter za svoje delo niso prejemali plačila. 

Poleg repatriiranih oseb bodo v skladu s predlagano spremembo do priznavalnin upravičeni tudi drugi posamezniki z enakimi zaslugami, kar je bil tudi prvotni namen zakona ob njegovem sprejetju leta 2006.

Foto: Kabinet predsednika vlade