V poslanski skupini SDS predlagamo avtentično razlago glede poplačila podizvajalcev

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena Obligacijskega zakonika. V omenjenem členu je navedeno, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane.

V sodni praksi ter pravni doktrini je enotno sprejeto stališče, da lahko podizvajalec nasproti naročniku uveljavi neposredni zahtevek za plačilo svojega dela le v primeru, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 631. člena OZ:
a) pripoznanje glavnega izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do njega,
b) dospelost podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca,
c) dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika,
d) obe terjatvi se morajo nanašati na ista dela (koneksnost terjatev),
e) obstoj zahteve za plačilo podizvajalca do naročnika,
pri čemer je celotno trditveno in dokazno breme za glede vseh pogojev na vsakokratnem tožniku – podizvajalcu. Vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani v več zadevah (II Cp 1225/2016 z dne 31. 5. 2016, I Cp 2018/2014 z dne 26. 8. 2015, I Cpg 500/2015 z dne 8. 7. 2015, I Cpg 1730/2014 z dne 22. 4. 2015, I Cpg 1101/2014 z dne 1. 10. 2014) sprejelo izrazito ozko razlago zahteve po koneksnosti terjatev, ki priznava podizvajalcu zahtevek za neposredno plačilo do naročnika le v primeru, če se terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca in terjatev glavnega izvajalca do naročnika ujemata do te mere, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca vsebovana v tisti začasni situaciji ali računu glavnega izvajalca naročniku, ki ga slednji prvemu še ni plačal. V nasprotnem primeru namreč pritožbeno sodišče šteje, da je bila terjatev podizvajalca že izpolnjena s plačilom glavnemu izvajalcu.

V poslanski skupini SDS izpostavljamo, da namen ureditve 631. člena OZ ni zaščita glavnega izvajalca, ki svojih obveznosti do podizvajalcev ne spoštuje in ki torej ni pogodbi zvesta stranka, kot bi to ob tako restriktivni razlagi pritožbenega (Višjega) sodišča lahko sklepali, temveč nuditi podizvajalcu realno možnost poplačila njegove priznane in nesporne terjatve, ob tem pa sočasno zavarovati interes naročnika do te mere, da, upoštevaje neposredna plačila podizvajalcem in glavnemu izvajalcu, ni dolžan plačati nič več, kot je to njegova pogodbena zaveza do glavnega izvajalca. Namen ureditve 631. člena OZ je namreč zaščita podizvajalcev, pri čemer zakon ne loči tistih, katerih dela so obsežena z že plačanimi situacijami glavnega izvajalca, od tistih, katerih dela so zajeta s situacijami glavnega izvajalca, ki jih naročnik še ni plačal. Vsak podizvajalec, ki mu glavni izvajalec njegovega dela ni plačal, se lahko obrne na naročnika. Pravno pomembno je tako le, da se podizvajalec poplačuje iz terjatve, ki je nastala pri delu, pri katerem je tudi sam sodeloval, in ne pri nekem tretjem poslu, kot npr. delih v okviru druge glavne pogodbe – tj. pri drugem projektu. Smisel določitve pogoja koneksnosti je zgolj v tem, da se terjatve podizvajalcev poplačujejo znotraj istega pogodbenega razmerja – iste krovne (gradbene) pogodbe. Ob tem pa zakon na drugi strani sočasno zavaruje tudi interes naročnika do te mere, da, upoštevaje neposredna plačila, glavnemu izvajalcu ni dolžan plačati nič več, kot je to njegova pogodbena zaveza. Izpolnitev podizvajalcu po njegovi neposredni zahtevi predstavlja namreč delno izpolnitev njegove obveznosti nasproti glavnemu izvajalcu, ki v tem delu preneha. Sočasno pa v isti višini preneha tudi podizvajalčeva terjatev do glavnega izvajalca. Niti naročnik niti glavni izvajalec z neposrednim plačilom v posledici nista v ničemer prikrajšana, sprejetje avtentične razlage pa nima nobenih finančnih učinkov na državni proračun.

Stališče Višjega sodišča glede koneksnosti terjatev vodi v izničenje varstva podizvajalca, kot mu ga je podelil zakonodajalec s sprejemom določbe 631. člena OZ. Zato v poslanski skupini SDS menimo, da je poseg zakonodajalca nujen in utemeljen, saj je potrebno iz uporabe izločiti tisto razlago zakona, ki je v nasprotju z njegovim namenom ter cilji. Ker pa ima učinke sprejetja avtentične razlage »za nazaj« (ex tunc), bo s tem zagotovljeno, da jo bodo morala spoštovati tudi sodišča v odprtih postopkih. Sodni postopki, v katerih želijo podizvajalci uveljaviti svoje neposredne zahtevke do naročnikov, namreč povečini še niso dokončno zaključeni.

V poslanski skupini SDS tako predlagamo, da je določbo 631. člena OZ treba razumeti tako, da je pogoj koneksnosti terjatev sodelavca podjemnika do podjemnika in podjemnika do naročnika izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.

Celoten predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena Obligacijskega zakonika se nahaja tukaj.