V NLB so se ponovno vrnili nekaznovani plenilci

Avtoriziran nastop predsednika SDS Janeza Janše na prekinjeni seji komisije:

REPUBLIKA SLOVENIJA

DRŽAVNI ZBOR

KOMISIJA ZA NADZOR JAVNIH FINANC

13. nujna seja

(11. februar 2016)

Ta tema je pomembna in verjetno bi jo morali imeti vsak mesec na dnevnem redu, čeprav vprašanje, koliko to pomaga. Nekaj dni nazaj je Filip Angelides poslal odprto pismo ameriškemu Ministrstvu za pravosodje, ki je vezano na njegovo poročilo o stanju v ameriškem bančnem sistemu pred 5-imi leti, takrat je on vodil komisijo ameriške vlade, ki je analizirala vzroke za globalno finančno krizo in posledice te krize za ameriške banke.

V tistem poročilu so razkrili šokantno dogajanje znotraj ameriških bank, predlagali popravljalne ukrepe in zdaj po 5-ih letih predsednik te komisije Angelides piše ameriškemu Ministrstvu za pravosodje pismo, v katerem pravi: kako je mogoče, da po 5-ih letih, ko se je 100 % potrdilo tisto, kar je komisija ugotovila, ko se je v ameriških bankah celo odkrilo še več nepravilnosti, kot so bile takrat znane, ko so te ameriške banke plačale milijarde dolarjev kazni, da po 5-ih letih ni procesiran še noben vodilni bančnik. Banke so bile kaznovane, so plačale kazen, ampak individualno pa, je rekel, so na sodiščih preganjali samo miši, pa nobenega leva. Vzporednico s Slovenijo si lahko sami narišete, s to razliko, da so ameriške banke davkoplačevalcem denar povrnile v tem času in tudi plačale velike kazni, razen nekaj nepomembnih uradnikov pa ni bil procesiran še nihče. To je, mimogrede – če ne spremljate samo slovenskih medijev, to veste – tudi ena osrednjih tem ameriške volilne kampanje in kaže, da bo prvič v zgodovini povezava kandidatov za ameriške predsedniške volitve z vodilnimi bankami delovala negativno, ne pa pozitivno kot je večinoma doslej. Ta tema je toliko aktualna v Ameriki zaradi tega, ker prihajajo ven zaupna poročila FED, iz katerih izhaja, da je vsota derivatov oziroma slabo zavarovanih izvedenih finančnih instrumentov v tem trenutku na trgu večja kot je bila v času, ko se je zgodila zadnja finančna kriza, kar bo tako ali drugače vplivalo seveda tudi na stanje v evropskih bankah in tudi pri nas. Mimogrede, pred dvema urama je bilo objavljeno, da so indeksi evropskih bank danes na borzah padli za 6 % v povprečju, Societe Generale za 12 %, Unicredit za skoraj 10, Deutsche Bank za 7 in tako naprej. Koti se nova finančna kriza, mi pa razpravljamo o tem ali je zadnja sanirana ali ni in ugotavljamo, da pravzaprav še ni, zagotovo pa ni sanirana v temu delu, kjer se govori o ukrepih, ki so potrebni za to, da se ne bi ponovila oziroma, da se takšne posledice kot smo jih doživeli in kot jih saniramo drugič v zgodovini življenja ene generacije slovenskih davkoplačevalcev ne bi ponovile.

Moje konkretno vprašanje za predstavnike Banke Slovenije je, kaj se dogaja s prijavami oziroma ovadbami, ki jih je Banka Slovenije potem, kar smo slišali na eni od prejšnjih sej, poslala tožilstvu in policiji. Slišali smo kar neke številke, preko 100, da je bilo tega. Kje so te ovadbe? kaj je z njimi? Zdaj vidimo elitne kriminaliste, dobro plačane pripadnike NPU, ki preiskujejo pisarne institucij, kjer je proračun milijon in pol evrov. 11 jih je prišlo na sedež Slovenske demokratske stranke iskat pisarno gospoda Širclja, ki je tam ni, kar ve zadnji novinar v državi in to seveda ve tudi Policija.

Kaj se pa dogaja s temi ovadbami in s temi milijardami? Banka Slovenije bi morali to vedeti in bi se morala za to, bom rekel, izjemno zanimati. Slišali smo danes tudi podatke o tem, kako je stanje v slovenskem bančnem sistemu odvisno od stanja v državi, od proračuna, od vrednostnih papirjev, ki jih ima država tam, od dolga, ki se je nakopičil, ki ga mimogrede za razliko od držav, ki so bolj zadolžene od nas in kar stalno poslušamo, plačujemo več ali manj tujim upnikom, dočim recimo italijanska država v glavnem dolg plačuje italijanskim finančnim institucijam, kjer so 70 % zadolženi na domačem trgu, mi smo pa obratno, na tujem in ta denar, ki ga mi vračamo ne prihaja v naše gospodarstvo, ampak v druga. To je pomembno vedeti  v tej situaciji, ko lahko pričakujemo, da se bo zunanje finančno okolje v kratkem času rapidno poslabšalo.

Danes je bil tudi objavljen podatek, da so pribitki na Portugalske državne obveznice sunkovito narasli in gredo proti odstotkom, ki so bili v veljavi včasih, ko se je Portugalska začela sanirati. Vemo, kaj se je zgodilo na Portugalskem po zadnjih volitvah in očitno se bo kolač ponovno oziroma se bo to kolo ponovno zavrtelo v negativno smer v Evropi. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da mi poznamo realno stanje in da se prepreči, da se anomalije od prej ne bodo ponovile, ker so se dvakrat že in zdaj je veliko znakov, da bodo slovenski davkoplačevalci očitno obsojeni na permanentno reševanje zavoženega bančnega sistema. Če bi bile žaluzije v tej sejni sobi dvignjene, bi videli na koncu Trga republike 2 stolpnici. Ko so se začele graditi v času Kavčičevega Izvršnega sveta, je bila ena namenjena za banko, banka je še vedno tam, druga pa za Vlado. A so bile reakcije v javnosti in potem se Vlada oziroma takratni Izvršni svet v stolpnico ni preselil, ampak je šla tja Iskra, prava »Vlada« pa je šla v stolpnico in je še vedno tam. Mislim na Ljubljansko oziroma Novo ljubljansko banko.

            Včeraj smo doživeli, da se je v ključne organe Nove Ljubljanske banke, ki težko leži na plečih slovenskih davkoplačevalcev, imenovalo ne samo kadre, ki so delali bančno luknjo v tem zadnjem primeru, v zadnjih letih, ampak celo kadre, ki so delali bančno luknjo v začetku 90-ih let, celo človeka, ki je v tej banki delal prej, preden se je ta stolpnica zgradila. Nekateri tam itak vedrijo in oblačijo vseskozi, nobene odgovornosti t.i. pravna država ni ugotavljala po tisti prvi bančni luknji, ko so šle milijarde za njeno sanacijo in podobna praksa se je pojavila zdaj. Podatki se skrivajo, tudi pred parlamentom, preiskovalna komisija je brez problema dobila, recimo, dokumentacijo iz Nove kreditne banke Maribor, ne morejo pa jo dobiti iz Nove Ljubljanske banke. Celo sodnica, ki bi morala zagotoviti tukaj zakonitost, zadevo preprečuje, se sklicuje na mnenje Ustavnega sodišča, ki tukaj nima nobene veze in ga seveda še ni in ga lahko še dolgo ne bo, mandat pa teče in kot smo videli, privatna podjetja po Novi Ljubljanski banki čistijo kreditne mape in so zato celo drago plačani.

Tako da to, kar je prej kolega Veber govoril proti privatizaciji Nove Ljubljanske banke mislim, da je šlo v tem trenutku na zelo odprta ušesa, samo največji utopisti si lahko predstavljajo, da bo ta banka resnično in ne zgolj navidezno privatizirana v tem mandatu s temi kadri, ki so bili včeraj imenovani. Težko je tudi poslušati koalicijo, ki govori v eni smeri, kadruje pa v drugo smer, kolikor sploh kadruje. Kot pravim, prava Vlada je v tej stolpnici NLB ne pa tam, kjer sedi gospod Cerar. Vemo iz lastnih izkušenj, pol leta smo rabili leta 2012, da smo od Banke Slovenije dobili neke najbolj splošne podatke o stanju v bančnem sistemu, ki so kazali, da je stanje katastrofalno, prej pa smo poslušali, od prejšnjega guvernerja, viceguvernerjev, ki so potem vsi hoteli še enkrat kandidirati in bančnikov tudi, seveda, ključnih, tudi nekaterih tukaj prisotnih, kako je stanje v redu in kako ne smemo govoriti o problemih, ker je kapital plaha ptica in bo pobegnil.

Seveda, kapital zelo beži, ampak zaenkrat zgolj iz davkoplačevalskih žepov v te banke, ki se obnašajo tako kot se obnašajo in se nič ne dogaja v povezavi z odgovornostjo. To, da se ne ugotavlja odgovornost niti za prvo niti za drugo bančno luknjo v Sloveniji, je slabo tudi za bankirje, ker jih potem ljudje vse mečejo v isti koš, tako dobre kot slabe. In ko vidijo, da napredujejo na ključna mesta predvsem slabi, potem mislijo, kakšni so šele drugi. Če so tako slabi  zdaj napredovali, kakšni morajo biti še vsi ostali, če je to najboljši izbor. Tukaj je tudi preveč lažne cehovske solidarnosti znotraj, znotraj ceha, kjer zaradi takšnega ravnanja najbolj odgovornih in oblasti potem vsi bankirji doživljajo iste oznake.

Mi smo pred nekaj sejami na tej komisiji videli eno uradno odredbo, v kateri je pisalo, da Nova Ljubljanska banka ne izroči organom pregona dokumentacije in to istočasno, ko je neko privatno podjetje seveda brskalo v tej dokumentaciji. Se ni nič zgodilo, nobene reakcije ni bilo, nihče ni ukrepal. Brali smo v poročilih in v medijih, kako je en od ključnih problemov, tudi danes je bilo nekaj slišati o tem, še nesanirano stanje slabih kreditov po zadnji bančni luknji v Novi Ljubljanski banki, predvsem zaradi stanja v balkanskih podružnicah. Če se ne motim, sem nekje prebral, da je relativno vzeto, največja katastrofa ravno v Montenegro Ljubljanski banki v Črni gori. Nekdanji tožilec in kasnejši bankir Ribnikar, ki je vodil to banko, prihaja za nadzornika NLB. Saj to je hujše, kot če bi danes videli tamle  roparje v maskah, ki bežijo z vrečami evrov iz banke, jutri bi pa te ljudi postavili v upravo, ker bi ti z vrečami manj odnesli kot se je odneslo s kriminalnim poslovanjem. Pa nobenega kriznega sestanka na Vladi, vladne koalicije, nič se ne dogaja. Na neki točki se bo to zalomilo. V nedogled to ne bo šlo. Celo v Ameriki, kot vidimo, se oportunizem v finančnem svetu politikom vrača kot bumerang, tudi tukaj se bo. Predvsem bi pa rad danes slišal od Banke Slovenije, da predstavi rezultate poslanih ovadb, če sploh obstajajo.

SEJA JE BILA PREKINJENA 11. FEBRUARJA 2016 OB 14.58 IN SE NADALJUJE 26. FEBRUARJA OB 9. URI