Iskanje

Pridruži se

V nedeljo ne bo šlo za levico ali desnico, šlo bo za Slovenijo. GLASUJMO PROTI!

Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, – je dejal Ivan Cankar v trenutku razočaranja nad svojimi rojaki.  V nedeljo dokažimo, da to danes ne drži in da se žalostna zgodovina ne ponavlja! V nadaljevanju objavljamo govor predsednika SDS Janeza Janše na vseslovenskem zborovanju proti arbitražnemu sporazumu na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.

Spoštovani Slovenke in Slovenci, dragi prijatelji!

Danes zborujemo za Slovenijo. Za njeno suverenost in za njeno ozemeljsko celovitost. Zborujemo zelo odločno, vendar mirno in dostojanstveno, tako kot smo to vedno počeli doslej. In danes je to ustavna vrednota in pravica, ki smo jo zapisali v naš najvišji zakon.

Ko smo se pred 19. leti osamosvojili, so nas iz tujine poimenovali za alpsko-mediteransko-pomorsko-državo, za biser med Alpami in Jadranskim morjem. V naš grb smo narisali našo simbolno goro Triglav. Pa ne samo njo. Pod njo smo narisali tudi naše morje. Morje, neizbrisen del naše tradicije, našega gospodarstva, naše državnosti in tudi naše suverenosti.

A kot vse kaže bo del tega našega zaklada, ki je dediščina naših očetov, v nedeljo naprodaj. Včeraj so se zbrali nekateri slovenski trgovci z novci in iz ust tranzicijskih dobičkarjev smo slišali besede – smo za arbitražo, saj bomo potem lažje trgovali. In polnili lastne žepe, bi lahko dodali.

Hkrati so se včeraj proti arbitraži oglasile tudi slovenske zamejske organizacije iz Italije. Njihovih pozivov danes v našem časopisju skoraj ne morete prebrati. Ampak so se oglasili in to proti arbitražnemu sporazumu. Proti arbitražnemu sporazumu so se oglasili rojaki Borisa Pahorja, ki so na lastni usodi občutili ceno, ki smo jo plačali za to obalo in to morje, ki ga danes imamo. 130.000 naših rojakov je po razmejitvi po drugi svetovni vojni ostalo odtrganih od matice, šel je Trst, šla je Gorica, šla je Beneška Slovenija, šla je obala med Trstom in Tržičem.

Sosednja Hrvaška, s katero smo pristali v takrat skupni državi Jugoslaviji, pa je takrat tudi na ta račun dobila celo Dalmacijo z otoki, Reko in Istro, ki nikoli v zgodovini ni bila cela njena, skupaj več kot 5000 km obale in 1246 otokov. Slovenci smo takrat za to ceno dobili to, kar danes imamo in še potem smo bili v teh administrativnih delitvah po drugi vojni prikrajšani. Danes pa Hrvaški naša vlada, če pogledate zemljevid, ki ga je narisala, po vsem tem ponuja še delitev Piranskega zaliva. Ali verjamete, ali kdorkoli tukaj verjame, da nam morebitna arbitraža, če bo ta sporazum bognedaj potrjen, lahko dodeli več od tega, kar nam je narisala na zemljevid naša vlada? Nobena arbitraža tega ne bo naredila.

Jaz sem prepričan, da to mejo na morju, ki jo je v ta zemljevid narisala naša lastna vlada, žal Slovenci nikoli ne bomo sprejeli kot pravično mejo. To pravično mejo pa potrebujemo, saj smo jo drago plačali, poleg tega pa je res le pravična meja lahko temelj res trajnega sožitja med slovenskim in hrvaškim narodom. Tisti, ki to sožitje vsak dan poudarjajo v obratni smeri kot razlog za glasovanje za arbitražni sporazum, pozabljajo, da to sožitje potrebujemo tudi doma. To sožitje so grobo poteptali, ko so se dogovarjali za ta škodljiv sporazum, brez vednosti javnosti, brez vključevanja opozicije in z ignoriranjem večjega dela stroke. V zgodovini smo bili Slovenci žal vedno zelo lahek plen kadar smo bili razdeljeni in odgovornost tistih, ki danes te napake ponavljajo, je velika.

V nedeljo ne bo šlo ne za levico ne za desnico. Za Slovenijo gre, je dejal dr. Jože Pučnik ob našem osamosvojitvenem plebiscitu pred 20. leti. Za Slovenijo bo šlo tudi v nedeljo, za našo suverenost in državnost in celovitost.

Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, – je dejal Ivan Cankar v trenutku razočaranja nad svojimi rojaki.  V nedeljo dokažimo, da to danes ne drži in da se žalostna zgodovina ne ponavlja.

Za Slovenijo – PROTI arbitražnemu sporazumu.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.