V minulem mandatu storjen korak naprej na področju človekovih pravic

Poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je na današnji novinarski konferenci spomnila na korake, ki so bili v prejšnjem mandatu narejeni v smeri zagotavljanja človekovih pravic in enakih možnosti. Opozorila je tudi na posege v človekove pravice, ki so bili storjeni s strani trenutno vladajoče stranke oz. njenih članov. “V Sloveniji so se človekove pravice začele vzpostavljati šele z novo državo. Vemo, kakšen sistem je bil v veljavi. Sistem, ki je grobo kršil in posegal v človekove pravice, sistem izključevanja. Vendar žal ne morem mimo tega, da je situacija, ki smo ji danes priča v Sloveniji, ko vse pomembne državne funkcije zastopa levica, ko ima v rokah praktično vse medije, na ključnih položajih civilne družbe pa svoje predstavnike, zaskrbljujoča. Bojim se, da bi se lahko vzpostavilo stanje izpred leta 1991 in to ni dobro za prihodnost in položaj Slovenije. Takšno enoznačno stanje bi lahko posledično pripeljalo tudi do kršenja človekovih pravic ljudem, ki so upravičeni do drugačnega mnenja,” je opozorila Irglova.

V javnosti se tudi vedno znova uveljavlja neko splošno prepričanje, da so človekove pravice v domeni levice, desnica pa kot da jih ne spoštuje. “Vlada Janeza Janše je bila neštetokrat označena kot tista, ki ne spoštuje človekovih pravic, ki je nestrpna do drugačnosti, ki je avtoritarna in zato ne dovolj odprta za nove ideje, ki se porajajo znotraj družbe. Pa se je velikokrat izkazalo, da je ravno obratno – tako smo v prejšnjem mandatu obravnavali kar nekaj grobih posegov v človekove pravice s strani danes vladajoče stranke,” je pojasnila Irglova. Kot primere je navedla kočevskega župana in poslanca SD Janka Vebra, ki je pozival ljudi na barikade proti družini Strojan, sedanjega ministra za šolstvo Igorja Lukšiča, ki je svoje študente pošiljal naj zasledujejo vernike in izjave Antona Ropa glede incidentov v Piranskem zalivu.

V mandatu prejšnje vlade je bilo v primerjavi s prejšnjimi vladami, storjenih kar nekaj velikih korakov v pravo smer na področju človekovih pravic in enakih možnosti. Tako je nekdanja vlada pripravila Zakon o istospolnih partnerskih skupnostih, Zakon o romski skupnosti, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o verski svobodi (ki tako, po več kot tridesetih letih ureja osnovno človekovo pravico glede verske svobode, na evropsko primerljiv način), Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o medijih (predvsem pravica do popravka), Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Irglova je opomnila, da kljub opravljenemu delu, še vedno ostaja odprtih nekaj vprašanj. Izpostavila je področje t. i. izbrisanih in žrtve vojnega nasilja. Pri problematiki t. i. izbrisanih je opozorila, da je bil pripravljen ustavni zakon glede t. i. izbrisanih, vendar ga opozicija ni želela podpreti. Pri tem je tudi poudarila, da ostaja stališče SDS, da je treba vsak primer obravnavati posamezno in ne v paketu. “V primeru, da se izkaže, da je bila storjena krivica, naj se popravi, ne moremo pa pristati na to, da bi ljudem, ki si niso želeli urediti statusa, ki so celo nasprotovali osamosvojitvi Slovenije, na koncu dajali še odškodnine iz davkoplačevalskega naslova. To bi bilo vsekakor krivično do državljanov RS,” je poudarila Irglova. Izpostavila je še primere, ko se nekateri vehementno postavljajo za t. i. izbrisane, ne priznavajo pa  fizičnega izbrisa več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni. “Ministrica Kresalova je na zaslišanju izpostavila, da bo šla takoj v akcijo z odločbami glede t. i. izbrisanih, tega izbrisa pa ni z besedo omenila,” je pojasnila Irglova. “Pri Zakonu o žrtvah vojnega nasilja obžalujem, da v minulem mandatu nismo uspeli urediti tega področja, vendar nismo želeli tega doseči s preglasovanjem, kar kaže na to, kako izjemno občutljiva je ta problematika. Vendar, če želimo biti nekoč v celoti država, ki spoštuje slehernega posameznika in spoštuje človekove pravice, potem bomo morali to urediti, najti končno rešitev, ki bo pomirila in spravila ljudi med sabo. Seveda pa bodo morali tisti, ki so dolga leta skrivali povojne poboje in grobišča enkrat spregovoriti, priznati, da je bil storjen zločin in se opravičiti. Opravičilo in priznanje lahko pripeljeta do sprave, zakonska ureditev pa lahko nato vse to le še formalno vzpostavi,” je razložila Irglova.

Izrazila je tudi prepričanje, da bodo v SDS z zanimanjem spremljali ali bo predsednik vlade Borut Pahor, tako kot je napovedal, uspel rešiti to vprašanje in se bo Slovenija posledično res lahko usmerila v spreminjanje prihodnosti.

Irglova je opozorila tudi na dejstvo, da se v javnosti, ko je govora o človekovih pravicah, vedno govori in daje za primere le t. i. marginalne skupine (t.i . izbrisani, istospolni, Romi, gradnja džamije), pozablja pa se na kršitve človekovih pravic tudi ostalim ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši, invalidi, hendikepirani, žrtve nasilja, na kar opozarja tudi varuhinja človekovih pravic v svojem poročilu za leto 2007. “To so vprašanja, ki v javnosti nikoli ne odmevajo tako pompozno, kot npr.  t. i. izbrisani, čeprav bi morali o njih veliko več govoriti,” je poudarila Irglova.

Ob koncu je izpostavila še dejstvo, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. “Vendar se moramo zavedati, da je na nas samih, na vsakem posamezniku, da se zaveda, da je potrebno spoštovati vsakega človeka in s tem tudi njegove pravice. Seveda pa se mora vsak posameznik, vsaka skupina zavedati, da nastopijo s pravicami tudi dolžnosti, ki jih moramo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic, ki izhajajo iz Ustave in posameznih zakonov,” je zaključila Irglova.