V Lepeni SDM večer z Matejem Makarovičem
četrtek, 4. 8. 2011»Človek postmoderne družbe mora biti izjemno prilagodljiv zato pa potrebuje širino znanja,« je bil eden izmed nasvetov, ki jih je članom SDM dal dr. Matej Makarovič.
Gost Slovenske demokratske mladine (SDM) na taboru SDS v Lepeni je bil njen prvi sedaj pa častni predsednik Matej Makarovič. Socialdemokratska mladina (SDM) kot samostojna organizacija je bila ustanovljena 31. oktobra 1989. S tem je stopila v prostor, nad katerim je imela do tedaj monopol Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in postala prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Dejal je, da so bili njihovi začetki težki, saj so jih mediji v veliki večini ignorirali.Matej Makarovič je bil predsednik takrat ko je bila Socialdemokratska mladina prva organizacija, ki je marca 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. »Bili smo prvi, ki smo javno povedali, da je osamosvojitev potrebno doseči preko referenduma. Bili smo prvi, ki smo osamosvojitvi rekli bobu bob,« je dejal predsednik Odbora za visoko šolstvo in znanost v Strokovnem svetu SDS.Dotaknil se je bolonjske reforme, za katero je dejal, da je premalo izkoriščena za prehod od množičnega k resnično kakovostnemu in individualiziranemu študiju. Izpostavil je, da je reforma premalo prilagojena potrebam študentov in njihovim kasnejših delodajalcem. »Na obstoječih fakultetah so se bali sprememb oz. so jih uvajali v tolikšni meri kot so te bile v interesu zaposlenih zato je reforma veliko bolj prilagojena profesorjem. Na večini fakultet so profesorji imeli možnost, da izberejo kateri predmet in kaj bodo poučevali.«Matej Makarovič je v nadaljevanju dejal: »Večja napaka je bila, da je bila bolonjska druga stopnja izenačena s staro univerzitetno izobrazbo, kar je pomenilo degradacijo študija. S tem so dali državam vedeti, da je novi študij manj učinkovit od prejšnjega. Sedmo stopnjo izobrazbe se je prej dalo doseči v štirih letih študija sedaj pa to študentje dosežejo v petih letih.«Na vprašanje moderatorja večera Žana Mahniča o tem ali je družboslovcev preveč ali premalo je izpostavil, da slovenskim družboslovnim diplomantom pogosto manjka praktičnih znanj in ustrezne pripravljenosti za vstop v delovno okolje. Težava je, da ustanove ne gradijo na tem, da bi študentom nudile relevantno uporabna znanja. »Tudi družboslovje lahko, če je pravilno zastavljeno, služi praktičnim znanjem. Družbi bo bolj prišel prav družboslovec, ki svoje delo opravlja z veseljem kot pa naravoslovec, ki svoje delo opravlja z odporom,« je poudaril Makarovič.V povezavi z zaposlovanjem diplomantov je dejal, da potrebujejo dovolj širokega znanja, ker bo moral biti diplomant skozi življenje zelo prilagodljiv. »Ne živimo več v družbi v kateri si diplomiral, dobil službo in svoje delo opravljal do upokojitve. Takšnih ljudi je čedalje manj. Velikokrat boste menjali službe, se prilagajali, odpirali se vam bodo novi izzivi. Človek postmoderne družbe mora biti izjemno prilagodljiv zato pa potrebuje širino znanja. Če študenta preveč specializiraš ta hitro postane izgubljen takrat ko se okoliščine spremenijo. Učenje se ne zaključi z diplomo, ampak je to skok na drugo raven učenja,« je nekaj nasvetov poslušalcem dal Matej Makarovič.O osamosvajanju mladih je dejal, da je glede na povpraševanje neprofitnih stanovanj zelo malo. Resen problem predstavlja možnost za pridobitev ugodnih kreditov. »Če nimaš redne zaposlitve, težko prideš do kredita zato bi v večji meri morala intervenirati država in omogočiti ugodnejše kreditne pogoje za nakup stanovanj, z dolgoročno ugodno obrestno mero.« Dejal je, da bi država morala z ukrepi spodbujati banke, da bi te bile bolj naklonjene posojanju kreditov mladim. »Pri nas smo do lastnega stanovanja navajeni priti dokaj lahko medtem ko je v tujini to daljši proces. Prejšnje generacije so za ugodne kredite gradile hiše v času socializma, nekateri so stanovanja odkupili po Jazbinškovem zakonu. Navadili smo se, da ima vsak stanovanje v svoji lasti, medtem ko v ostalih zahodnih družbah, proces za pridobitev lastniških stanovanj traja kar nekaj časa.«Na zadnje vprašanje Žana Mahniča ali se še kdaj vidi v politiki je dejal, da je to primarno odvisno od oseb, ki so mu blizu, začenši z njegovo ženo.
Gost Slovenske demokratske mladine (SDM) na taboru SDS v Lepeni je bil njen prvi sedaj pa častni predsednik Matej Makarovič. Socialdemokratska mladina (SDM) kot samostojna organizacija je bila ustanovljena 31. oktobra 1989. S tem je stopila v prostor, nad katerim je imela do tedaj monopol Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in postala prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Dejal je, da so bili njihovi začetki težki, saj so jih mediji v veliki večini ignorirali.Matej Makarovič je bil predsednik takrat ko je bila Socialdemokratska mladina prva organizacija, ki je marca 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. »Bili smo prvi, ki smo javno povedali, da je osamosvojitev potrebno doseči preko referenduma. Bili smo prvi, ki smo osamosvojitvi rekli bobu bob,« je dejal predsednik Odbora za visoko šolstvo in znanost v Strokovnem svetu SDS.Dotaknil se je bolonjske reforme, za katero je dejal, da je premalo izkoriščena za prehod od množičnega k resnično kakovostnemu in individualiziranemu študiju. Izpostavil je, da je reforma premalo prilagojena potrebam študentov in njihovim kasnejših delodajalcem. »Na obstoječih fakultetah so se bali sprememb oz. so jih uvajali v tolikšni meri kot so te bile v interesu zaposlenih zato je reforma veliko bolj prilagojena profesorjem. Na večini fakultet so profesorji imeli možnost, da izberejo kateri predmet in kaj bodo poučevali.«Matej Makarovič je v nadaljevanju dejal: »Večja napaka je bila, da je bila bolonjska druga stopnja izenačena s staro univerzitetno izobrazbo, kar je pomenilo degradacijo študija. S tem so dali državam vedeti, da je novi študij manj učinkovit od prejšnjega. Sedmo stopnjo izobrazbe se je prej dalo doseči v štirih letih študija sedaj pa to študentje dosežejo v petih letih.«Na vprašanje moderatorja večera Žana Mahniča o tem ali je družboslovcev preveč ali premalo je izpostavil, da slovenskim družboslovnim diplomantom pogosto manjka praktičnih znanj in ustrezne pripravljenosti za vstop v delovno okolje. Težava je, da ustanove ne gradijo na tem, da bi študentom nudile relevantno uporabna znanja. »Tudi družboslovje lahko, če je pravilno zastavljeno, služi praktičnim znanjem. Družbi bo bolj prišel prav družboslovec, ki svoje delo opravlja z veseljem kot pa naravoslovec, ki svoje delo opravlja z odporom,« je poudaril Makarovič.V povezavi z zaposlovanjem diplomantov je dejal, da potrebujejo dovolj širokega znanja, ker bo moral biti diplomant skozi življenje zelo prilagodljiv. »Ne živimo več v družbi v kateri si diplomiral, dobil službo in svoje delo opravljal do upokojitve. Takšnih ljudi je čedalje manj. Velikokrat boste menjali službe, se prilagajali, odpirali se vam bodo novi izzivi. Človek postmoderne družbe mora biti izjemno prilagodljiv zato pa potrebuje širino znanja. Če študenta preveč specializiraš ta hitro postane izgubljen takrat ko se okoliščine spremenijo. Učenje se ne zaključi z diplomo, ampak je to skok na drugo raven učenja,« je nekaj nasvetov poslušalcem dal Matej Makarovič.O osamosvajanju mladih je dejal, da je glede na povpraševanje neprofitnih stanovanj zelo malo. Resen problem predstavlja možnost za pridobitev ugodnih kreditov. »Če nimaš redne zaposlitve, težko prideš do kredita zato bi v večji meri morala intervenirati država in omogočiti ugodnejše kreditne pogoje za nakup stanovanj, z dolgoročno ugodno obrestno mero.« Dejal je, da bi država morala z ukrepi spodbujati banke, da bi te bile bolj naklonjene posojanju kreditov mladim. »Pri nas smo do lastnega stanovanja navajeni priti dokaj lahko medtem ko je v tujini to daljši proces. Prejšnje generacije so za ugodne kredite gradile hiše v času socializma, nekateri so stanovanja odkupili po Jazbinškovem zakonu. Navadili smo se, da ima vsak stanovanje v svoji lasti, medtem ko v ostalih zahodnih družbah, proces za pridobitev lastniških stanovanj traja kar nekaj časa.«Na zadnje vprašanje Žana Mahniča ali se še kdaj vidi v politiki je dejal, da je to primarno odvisno od oseb, ki so mu blizu, začenši z njegovo ženo.