V Kamniku podpiramo skupno listo SDS in SLS za EU volitve

Dr. MILAN ZVER

Dr. Milan Zver se je rodil 25. maja 1962 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Destrniku, gimnazijo pa na Ptuju. Leta 1982 se je vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo na ljubljanski univerzi. Diplomiral je leta 1987 in se kot mladi raziskovalec zaposlil na isti fakulteti, kjer je vpisal magistrski študij. Pod mentorstvom prof. Horsta Haselsteinerja je raziskoval zgodovino politične misli na Karl-Franzens Universität v Gradcu v Avstriji. Leta 1990 je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo, do leta 1992 pa je bil na Fakulteti za družbene vede raziskovalec in asistent za področje zgodovine politične misli. Leta 1998 je zagovarjal doktorsko tezo na isti fakulteti. Junija 1999 je bil habilitiran kot visokošolski učitelj za področje družboslovja. Istega leta je postal predavatelj in nosilec predmeta sociologija na visokošolskem in univerzitetnem programu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Ta program je izvajal tudi na ljubljanski Fakulteti za policijsko-varnostne vede, ki je sicer članica Univerze v Mariboru.

Dr. Milan Zver je avtor več knjig. Med drugim je leta 2002 izdal znanstveno monografijo Demokracija – v klasični slovenski politični misli, leta 1996 pa dve strokovni monografiji: In dan bo sijal in Sto let socialdemokracije. Je avtor mnogih izvirnih znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah in zbornikih. Leta 2009 je napisal knjigo Dvajset let pomladi SDS, ki je pod okriljem politične skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu izšla tudi v angleškem jeziku. Napisal je tudi njeno nadaljevanje ob letošnji 30. obletnici Slovenske demokratske stranke, in sicer 30 let zvestobe Sloveniji.

Vsa leta je dejaven v strokovnem, družbenem in političnem življenju. Na lokalni ravni je član prosvetnega društva Destrnik, ustanovitelj športnega društva Urban, član šahovskega kluba Urban ter ustanovitelj Društva Ivan Cankar in član upravnega odbora humanitarne organizacije Vrtnica itd. Prav tako je član sveta Zbora za republiko in glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Tudi sicer je na humanitarnem polju dejaven kot posameznik, saj daje štipendijo, botrstvo, šolnino, socialno pomoč in drugo.

Dr. Milan Zver je podpredsednik Slovenske demokratske stranke in vodja Odbora za izobraževanje, znanost in šport. Poklicno politično pot je začel leta 1992, ko se je zaposlil na Vladi RS pri njenem podpredsedniku dr. Jožetu Pučniku. Od leta 1994 do leta 1999 je bil zaposlen na Mestni občini Ljubljana, večino časa kot sekretar Mestnega sveta, nato pa nekaj mesecev kot strokovni sodelavec v Državnem zboru RS. Nato je opravljal funkcijo mestnega in državnega svetnika, v obdobju 2004 – 2008 pa je bil minister za šolstvo in šport v vladi Janeza Janše. V času slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 je vodil Evropski svet za izobraževanje, mladino in šport.

Na evropskih volitvah junija 2009 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Od 2009 do 2014 je vodil slovensko delegacijo Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in bil član parlamentarnega odbora za izobraževanje, kulturo, šport in mladino ter nadomestni član v parlamentarnem odboru za kmetijstvo. Poleg tega je bil član delegacij za Makedonijo in Kitajsko.

Še vedno deluje v vrsti drugih delovnih telesih, kot sta Skupina za spravo evropskih zgodovin ter Skupina za manjšine. Je član odbora svetnikov praške Evropske platforme spomina in vesti, glavnega odbora berlinskega furuma Dialog-Kultur-Europa. Prav tako je dejaven tudi v mnogih aktivnostih KAS (Konrad Adernauer Stiftung) in IRI (International Republican Institute).

Leta 2014 je bil ponovno izvoljen v Evropski parlament, kjer je bil vodja Slovenske delegacije Evropske ljudske stranke. Prav tako je bil član odbora za kulturo in izobraževanje, pridružil se je tudi delegaciji za odnose z Združenimi državami Amerike. Je nadomestni član odbora za regionalni razvoj in delegacije pri parlamentarnem odboru EU-Črna gora. Od leta 2015 je stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, program Evropske unije za mlade, izobraževanje in usposabljanje ter šport.

Je poročen, oče dveh hčera in dedek dveh vnukov in vnukinje. V prostem času rad posluša glasbo, igra tenis in šah. Je tudi ljubitelj nogometa, košarke in smučanja. Zase pravi, da z veseljem tudi kuha in poprime za delo okoli hiše.

ROMANA TOMC

Romana Tom se je rodila 2. november 1965 v Ljubljani. Po izobrazbi je univ. dipl. ekonomistka. Danes je poslanka v Evropskem parlamentu in članica Evropske ljudske stranke, kateri pripada Slovenska demokratska stranka. V Evropskem parlamentu je članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, članica Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter nadomestna članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Med letom 2011 in 2014 je bila poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in tudi njegova podpredsednica. V letu 2014 je bila podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu. V okviru PSSE je kot vodja slovenske delegacije delovala v Odboru za politične zadeve. V Državnem zboru je bila članica treh odborov: Odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide, Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za gospodarstvo. Bila je predsednica Skupine prijateljstva z Izraelom, predsednica Skupine prijateljstva z Japonsko in članica Skupine prijateljstva z Iranom.

Preden je bila izvoljena za poslanko v Državni zbor RS je bila direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, kjer se je poleg organizacijsko vodstvenih izzivov dnevno srečevala s problematiko izobraževanja in zaposlovanja mladih. 

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, še pred tem pa je na istem ministrstvu vodila Direktorat za delo in pravice iz dela. V času zaposlitve na ministrstvu se je še posebej podrobno spoznala z delovanjem pokojninskega sistema in delovno pravno zakonodajo. Poseben izziv v tem obdobju so predstavljala tudi pogajanja s socialnimi partnerji ter sodelovanje s civilno družbo in različnimi interesnimi skupinami.

Z delovanjem in problematiko malega gospodarstva se je začela srečevati že v okviru svoje družine, zato ji je bilo poklicno ukvarjanje s podjetništvom zelo blizu. Skoraj desetletje njene poklicne poti je zaznamovalo sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer je opravljala različna dela, od svetovanj, do vodstvenih funkcij. Med drugim je bila sekretarka Združenja podjetnikov Slovenije, sekretarka Združenja računovodskih servisov in sekretarka Strokovnega sveta za davčno finančna vprašanja. Ko je zapustila GZS, je postala vodja oddelka za ekonomske zadeve na Združenju delodajalcev Slovenije. Na področju podjetništva se je tudi dodatno izobraževala in pridobila specializirana znanja.

Njeno priljubljeno področje še danes ostaja področje davkov, na katerem je, takoj po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani, tudi začela svojo poklicno kariero.

PATRICIJA ŠULIN

Patricija Šulin se je rodila 25. novembra 1965 v Šempetru pri Gorici. Prihaja iz Trnovega pri Gorici. Po izobrazbi je univ. dipl. organizator dela. Po zaključku šolanja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, je pripravništvo in prve delovne izkušnje nabirala v Meblu v Novi Gorici v kadrovski službi, ter bila nato nekaj časa samostojna podjetnica s trgovinsko dejavnostjo. Po rojstvu sina se je zaposlila v podjetju Pigal v Novi Gorici, kjer je opravljala delo komercialistke na domačem trgu. Od leta 1997 je bila zaposlena na Ministrstvu za finance, na Davčnem uradu Nova Gorica in na Davčnem uradu v Ljubljani, v Oddelku za davčno inšpiciranje in preiskave, kjer je opravljala dela in naloge višjega davčnega inšpektorja.

Leta 2009 je postala predsednica Ženskega odbora Goriške regijske koordinacije SDS, leta 2010 pa predsednica Mestnega odbora SDS Nova Gorica. Na lokalnih volitvah 2010 je bila izvoljena za svetnico Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica za obdobje 2010 – 2014. Bila je predsednica svetniške skupine SDS v Mestnem svetu MONG, ter predsednica Statutarno pravne komisije, ki je prenovila Statut MONG in Poslovnik o delu Mestnega sveta MONG. Leta 2011 je postala predsednica Goriške regijske koordinacije SDS ter leta 2013 članica Izvršilnega odbora SDS za Goriško regijo.

V februarju 2012 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru RS v drugi Janševi vladi. Delovala je v odboru za finance in monetarno politiko, odboru za gospodarstvo in odboru za zdravstvo.

Na evropskih volitvah maja 2014 je bila na listi SDS izvoljena za evropsko poslanko. Danes je članica in podpredsednica parlamentarnega odbora za proračun, nadomestna članica v parlamentarnem odboru za nadzor proračuna in nadomestna članica v parlamentarnem odboru za transport in turizem. Prav tako je članica delegacije za Latinsko Ameriko in članica delegacije za Albanijo.

Je poročena in z možem in sinom že 23 let živi v Novi Gorici. Zase pravi, da je ljubiteljica potovanj, sprehodov v naravi in glasbe, predvsem petja, ki je bilo v njeni družini vedno prisotno.

FRANC BOGOVIČ

Franc Bogovič je leta 1984 diplomiral iz agronomije na Višji agronomski šoli na Univerzi v Mariboru. Kot kmetijski pospeševalec in vodja kooperacije je bil zaposlen v podjetju Agrokombinat Krško, zatem pa je ustanovil in 8 let uspešno vodil družinsko podjetje. Leta 1986 je postal predsednik Krajevne skupnosti Koprivnica, od leta 1998 do leta 2011 pa je bil štirikrat zapored (leta 1998, 2002, 2006 in 2010) izvoljen za župana Občine Krško. Kot krški župan je odigral posebno vlogo v urejanju odnosov tako s strani države kot lokalne skupnosti do Nuklearne elektrarne Krško ter vzpostavitve trajnega odlagališča jedrskih odpadkov. Od leta 2004 je kot župan bil tudi podpredsednik Združenja evropskih občin z jedrskim objektom GMF (Group of European municipalities with nuclear facilities). 25. maja 2014 je bil izvoljen za poslanca Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer zastopa Slovensko ljudsko stranko v politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Pred tem je bil tudi dvakrat zapored izvoljen za poslanca v Državni zbora RS (v letih 2008 in 2011). V času 10. Vlade RS od 10. 2. 2012 do 25. 2. 2013 je bil minister za kmetijstvo in okolje. Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) je postal z izvolitvijo na rednem volilnem Kongresu SLS 2. marca 2013 na Brdu pri Kranju. Od leta 2009 do leta 2013 je bil podpredsednik SLS. V politiko je vstopil kot mladenič v času slovenske pomladi, in bil poleg pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke.

Govori angleško in hrvaško. Je velik zagovornik zdrave, doma pridelane hrane, prav tako pa se bori za ohranitev vode kot naravnega javnega vira. V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji. Je poročen in oče treh otrok, hčere in dveh sinov.

FRANC KANGLER

Franc Kangler se je rodil 8. julija 1965 v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval in zaključil v Dupleku pri Mariboru. Šolanje je nadaljeval v Tacnu, kjer je uspešno zaključil policijsko šolo. Svojo kariero je začel kot policist, bil je tudi kriminalist, na ministrstvu za notranje zadeve pa je deloval do zaposlitve kot tajnik občine Duplek leta 1995. Leto pozneje je bil Kangler že izvoljen za poslanca v državnem zboru, kamor je bil nato izvoljen še dvakrat. Tretjega mandata ni končal, saj je bil na lokalnih volitvah novembra 2006 izvoljen za župana Maribora. Takrat je v drugem krogu premagal Gregorja Pivca. Štiri leta pozneje je bil na mesto župana znova izvoljen, takrat še prepričljivejše, saj je zmagal že v prvem krogu. Županoval je do leta 2012, ko je zaradi množičnih protestov odstopil s položaja župana. Danes je mestni svetnik občine Maribor in državni svetnik.

ALENKA FORTE

Alenka Forte (r. 7. 9. 1957) je osnovno šolo obiskovala v Trbovljah, na Koroški Beli in na Bavarskem v Nemčiji , kjer je 1978 opravila splošno maturo na gimnaziji v Freisingu. Študij medicine je končala 1987 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in pridobila naslov doktorica medicine. Po končanem študiju je dve leti opravljala delo splošne zdravnice, nato pa bila do 1999 zaposlena kot specialistka interne medicine v Splošni bolnišnici Trbovlje.

Istega leta se je odločila za samostojno zdravniško pot, pridobila je koncesijo na področju specialistične ambulantne dejavnosti. V letih 1999 do 2002 je kot internistka sodelovala z Zdraviliščem Dobrna, od 2005 sodeluje v programu rehabilitacije bolnikov po preboleli možganski kapi v Domu starejših Polde Eberl Jamski na Izlakah. Leta 2004 je v Trbovljah ustanovila Medicinski center Heliks, d.o.o., v katerem s sodelavci izvaja izvenbolnišnično specialistično ambulanto dejavnost na področju gastroenterologije, endoskopije prebavil, diabetologije in kardiologije. Od 2009 aktivno sodeluje v državnem programu preprečevanja raka na debelem črevesu in danki v programu SVIT. Od 2009 do 2014 je kot medicinska izvedenka sodelovala na Invalidski komisiji I. stopnje ZPIZ.

Je članica več slovenskih in mednarodnih strokovnih združenj. Od 2013 je članica predsedstva Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH), v sklopu katerega sodeluje tudi v mednarodnih raziskavah na področju bolezni prebavil. Redno predava različnim društvom bolnikov s področij svojega strokovnega dela.

V letih 1994–1998 je bila delegatka v Skupščini Zdravniške zbornice Slovenije, od 2002 do 2006 članica Odbora za zasebno zdravniško dejavnost pri Zdravniški zbornici Slovenije. Aktivno deluje v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS), novembra 2017 je bila ponovno izvoljena za tajnika.

Kot članica SDS je politično aktivna od 2007. V 2008, 2014 in 2018 je bila kandidatka za poslanko v DZ Slovenije, leta 2010  in 2018 pa je kandidirala za županjo občine Trbovlje. Od aprila 2010 je predsednica ženskega odbora SDS Trbovlje, od 2014 predsednica Zasavske regijske koordinacije ŽO. Od 2010 deluje kot občinska svetnica v svetniški skupini SDS, istega leta je bila v Občinskem svetu Trbovlje imenovana v zasavski Regijski odbor za okolje in zdravje in je od 2011 predsednica tega odbora, ki se prvenstvo ukvarja s področjem ekologije, zlasti degradiranega okolja v Zasavju in s tem povezano višjo obolevnostjo prebivalstva. Od 2014 je predsednica KS Center Trbovlje in svoja prizadevanja usmerja v izboljšanje lokalne infrastrukture. Od 2013 je izvoljena podpredsednica Sveta ŽO SDS, drugi mandat je podpredsednica Sveta SDS. Od oktobra 2015 je članica Strokovnega sveta SDS, kot predsednica Odbora za zdravstvo pa zadnja tri leta vodi delo odbora pri pripravi reformnega programa za zdravstvo pri SDS. Zaradi številnih aktivnosti ji ostane malo prostega časa. Je mati odraslega sina, babica treh vnukov. V prostem času se rada giblje v naravi, posluša klasično glasbo.

DAVORIN KOPŠE

Davorin Kopše se je rodil 8. novembra 1963 na Ptuju. Leta 1999 je zaključil višješolski program na Fakulteti za upravo v Ljubljani, pet let kasneje pa še visokošolski program. Leta 2007 je na Fakulteti za menedžement v Kopru zaključil še prvostopenjski univerzitetni študijski program. Svojo poklicno kariero je začel v ONZ, nato pa jo nadaljeval v Slovenski vojski kot poveljnik učnega voda. Leta 1994 je končal Šolo za častnike SV. Aprila 2006 se je vrnil z mirovne misije »Althea« v BiH, kjer je bil vodja skupine. Vse do upokojitve je opravljal različne funkcije v poveljstvih enot Slovenske vojske, nazadnje kot načelnik obveščevalno varnostnega sektorja.

Davorin Kopše se lahko pohvali z dobrim poznavanjem slovenske politike, leta 2018 pa je prejel tudi plaketo SDS za posebne dosežke. Je član Curling kluba Zalog, kjer igra v ekipi invalidov. Udeležen je v slovenski ligi, občasno pa tudi v reprezentanci.

ALJA DOMJAN

Odraščala je v Radencih, gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti, nato pa jo je študijska pot pripeljala v Ljubljano. Tekom študija na programu Politologija–analiza politik in javna uprava, ki ga je uspešno zaključila leta 2013, je pridobila temeljna politološka in javnoupravna znanja, razvila razumevanje analize javnih politik in njene uporabe pri praktičnem poteku v odločevalskih procesih. Prav tako je svoje znanje obogatila z vsebinami iz prava, ekonomije in družboslovne metodologije. Za svoje diplomsko delo z naslovom »Strankarska identifikacija kot dejavnik volilnega vedenja skozi čas«, je v letu 2014 prejela Priznanje sklada profesorja Klinarja za najboljše diplomsko delo z uporabo podatkov ADP. V okviru podiplomskega študija Politologija–politična teorija je z odliko zagovarjala svoje magistrsko delo in pridobila naziv magistrica politologije.

Alja Domjan ima ogromno neformalnih izkušenj, ki jih je pridobila s prostovoljnim delom v mladinskih organizacijah. Prav tako ima izkušnje z delom v skupini, organizacijske in vodstvene sposobnosti, občutek za timsko delo in odlično delovno etiko. Med strokovnimi kompetencami, ki jih ima, izpostavlja analizo politik, monitoring politik ter evalvacijo obstoječe zakonodaje na nacionalni in nadnacionalni ravni.

Kot številni Pomurci je tudi sama svojo zaposlitev našla v Ljubljani. Strokovno prakso je opravljala v Slovenski demokratski stranki, kjer sem se kasneje tudi zaposlila. Lansko leto je kandidirala za poslanko Slovenske demokratske stranke na parlamentarnih volitvah, danes pa je zaposlena kot strokovna sodelavka poslanske skupine SDS v Državnem zboru RS. Zase pravi, da je po srcu Pomurka, neodvisna, odločna in energična Radenčanka. Vedno ima jasno zastavljene cilje do sebe je nepopustljiva in izredno samokritična.