V Factor banki in Probanki smo naleteli na ogromno primerov slabih bančnih praks

Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar je po današnji delno zaprti seji komisije, dal izjavo za javnost, v kateri je predstavil bistvene poudarke z današnje seje.

»Prišli smo v sklepno fazo pri enem delu preiskovalne komisije za ugotavljanje odgovornih in vzrokov za nastanek največje bančne krize in bančne luknje v zgodovini Slovenije,« je uvodoma dejal poslanec in povedal, da se je preiskovalna komisija na današnji seji opredelila do pripravljenega osnutka delnega vmesnega poročila.

»Moje delo kot predsednika komisije je bilo od začetka avgusta skoncentrirano na pripravo tega delnega poročila, ki smo ga pripravili skupaj s strokovno ekipo – tako notranjo iz državnega zbora kot z zunanjimi strokovnimi sodelavci. V prejšnjem tednu so člani preiskovalne komisije dobili osnutek tega poročila, ki so ga danes večinsko podprli,« je povedal dr. Logar in izrazil zadovoljstvo nad tem, da je bilo prvo branje delnega poročila uspešno opravljeno.

»Sama sestava poročila je razdeljena na dva dela, in sicer na splošni del, ki bo tudi javen, ki opisuje potek dela preiskovalne komisije, vse zaplete, ki so nastali na relaciji preiskovalne komisije in okrožnega sodišča v Ljubljani in z nekaterimi drugimi deležniki, v zaključku splošnega dela pa so tudi bistveni poudarki tega dela preiskovalne komisije skupaj s predlogi sklepov ter predlog zakonskih sprememb posamezne področne zakonodaje,« je povedal predsednik komisije. Poudaril je, da se bodo bistvene ugotovitve nanašale na ugotovitve iz dodatnega vmesnega poročila, ki pa bo označen z oznako tajnosti in poslovne skrivnosti in o katerem bomo poslanke in poslanci Državnega zbora razpravo opravili na zaprtem delu seje. »Ta del poročila opredeljuje odgovornost uprav in nadzornih svetov Factor Banke, Probanke in regulatorja, tj. Banke Slovenije,« je pojasnil dr. Logar.

»To poročilo je zelo neposredno, ničesar ne olepšujemo in v zaprtem delu  vse ugotovitve temeljijo na listinskih dokazih, bodisi na zapisnikih ožjega kolegija guvernerja, zapisnikih sej kreditnih odborov, nadzornih odborov Probanke in Factor banke, kar pomeni, da bodo na nek način poslancem podani »fakti bruti« o tem, kaj se je v teh dveh bankah dogajalo in kako je Banka Slovenije spremljala delo oziroma bančne prakse v teh dveh bankah,« je povedal dr. Logar. Dodal je, da v teh dveh poročilih sicer ni nič o odgovornosti politike,  ker se bo le-ta lahko ugotavljala šele na podlagi pregleda bančne prakse vseh bank, ki smo jih dokapitalizirali konec decembra 2013. »Šele potem bomo lahko verodostojno ocenili, kakšno je bilo vpletanje politike, kakšno funkcijo je tu opravila izvršila veja oblasti ali kak posameznik iz izvršilne in zakonodajne veje oblasti, tako da je iz tega vidika to poročilo zelo tehnično, brez nekih vsebinskih vložkov, oziroma kot sem dejal na podlagi ugotovitev in dokazov iz listinskih dokumentacij,« je povedal predsednik komisije. Dejal je še, da je komisija v tem poročilu ugotavljala odgovornost Banke Slovenije. »Pregledali smo popolnoma vse zapisnike ožjega kolegija guvernerja, relevantne zapisnike sveta Banke Slovenije in vse pisma upravam in nadzornim svetom in nosilcem izvršilne veje oblasti in smo na podlagi tega lahko sprejeli ugotovitve o odgovornosti Banke Slovenije,« je pojasnil dr. Logar.

»Kar se tiče poročila je bil danes prejet osnutek brez bistvenih ugotovitev. Izvlečki iz poročil bodo pripravljeni za naslednjo sejo, do 27.10. 2016. Člani preiskovalne komisije so bili pozvani, da do 25.10 pripravijo svoje predloge in tedaj bomo sprejeli bistvene ugotovitve s predlogi sklepov in bo tudi ta glavni javni del romal v Državni zbor na sejo. Želja članov preiskovalne komisije je, da o tem poročilu razpravljamo na novembrski seji državnega zbora, ker je takrat tudi proračunska razprava. Glede na predloge, ki so bili izraženi, se posamezne zadeve v tej fazi verjetno vežejo na proračunska sredstva, zato je smiselno ti dve razpravi opraviti na isti seji Državnega zbora, seveda po tem, ko se bomo člani preiskovalne komisije uskladili o tem,« je povedal predsednik preiskovalne komisije.

Dr. Anže Logar je še mnenja, da zaupanje v pravno državo in vladavino prava obstane ali pade na točki ugotavljanja bančne kriminalitete. »Na nek način tragično je spremljati razvoj sodne prakse na področju pregona bančne kriminalitete, torej tistih nekaj minimalnih primerov, ki so bili do sedaj sprocesuirani na sodišču, ker dajejo vtis, da se bančna kriminaliteta na koncu ne bo ustrezno sankcionirala.« Predsednik je pojasnil, da je komisija pri svojem delu naletela na ogromno primerov slabih bančnih praks, da pa je v poročilu za vsako od obeh bank navedela po štirje evidentne primeri kršitev, ki kažejo na izjemno slabo bančno prakso. »Kdor v teh primerih lahko upraviči ravnanje uprav teh dveh bank in nadzornih svetov, bo upravičil ravnanje vseh uprav v vseh ostalih bankah. Sam namreč nimam razloga, da ne bi verjel, da so se podobni primeri dogajali tudi v ostalih bankah, glede na to, kakšna bančna luknja je nastala. Če bo takšna bančna praksa postala ali ostala sprejemljiva, potem lahko že v tem trenutku zagotovim, da to ne bo zadnja sanacija bančnega sistema, ki smo je bili deležni v Sloveniji,« je povedal dr. Logar.  Po njegovih besedah je v tem pogledu vprašanje ustreznega sankcioniranja slabih bančnih praks ključnega pomena za nek demokratičen in na pravu temelječ razvoj države. »Mislim,da mora preiskovalna komisija, pa tudi vsi ostali, ki so bodo soočili s tem poročilom, vztrajati na tem, da se bo s tovrstnim pogledom spremljalo pregon bančne kriminalitete v prihodnje,« je dejal.

Nenazadnje je poudaril, da je poročilo konkretno ter izrazilo upanje, da bo tudi drugo in tretje branje poročila na preiskovalni komisiji uspešno, »da se bomo skupaj uskladili glede bistvenih ugotovitev,da bo zagotovljena čim večja soglasnost in da bo 27.10. poročilo dokončno potrjeno.«

Na novinarsko vprašanje o tem, ali bi lahko še nekoliko bolj konkretno spregovoril o ugotovitvah, je dr. Logar dejal, da je preiskovalna komisija natančno razčlenila delovanje uprav, »poimensko smo ugotavljali sume kaznivih dejanj, namen priprave poročila je tudi v tej smeri, da bi se to poročilo samo po sebi smatralo kot naznanitev suma kaznivih dejanj organom pregona oziroma naša želja je imeti »follow up« organov pregona na te ugotovitve, ki smo jih zaznali. Želimo, da se poimensko na konkretnih imenih tudi v Banki Slovenije opredelimo do krivcev za slab nadzor. Konkretneje pa o imenih in priimkih, dokler komisija ne opravi dokončnega branja poročila, ne bom govoril,« je pojasnil dr. Logar. Na vprašanje o tem, kdaj bo komisija začela preiskovati načno luknjo v drugih bankah, pa je predsednik pojasnil, da so že zahtevali dodatna gradiva in da bo komisija z novimi zaslišanji pričela v začetku prihodnjega leta, ko bo tudi Državni zbor že opravil razpravo o delnem poročilu.