V Evropskem parlamentu obeležili 20. obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji

Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke – krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijski center za narodno spravo so v Evropskem parlamentu gostili slavnostno konferenco v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije. Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl (Zares) ter Tanja Fajon (SD).

V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: “Slovenci so v Evropi znani kot zelo delavni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,” ter dodal: “ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.”

Lojze Peterle je v svojem govoru predstavil svoj pogled na razvoj dogodkov in izpostavil, da so bile volitve 8. in 22. aprila 1990 v Sloveniji prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni in so bile “najpomembnejše volitve v zgodovini slovenskega naroda, ker so pomenile uvod in predpogoj za uresničitev samostojne slovenske državnosti, o kateri so sanjali številni slovenski rodovi.”

Peterle je razložil, da je na teh volitvah pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal Demos: “edina politična opcija, ki je šla na volitve s programom samostojne in demokratične slovenske države,” ter dodal: “Če ne bi zmagal Demos, bi vsaj še nekaj časa vodila Slovenijo pro-jugoslovanska večina strank komunističnega porekla. Do osamosvojitve ne bi prišlo.”

Lojze Peterle je poudaril, da so bile prve demokratične volitve priborjene s strani novih demokratičnih sil, ne pa podarjene velikodušno s strani stare zveze komunistov: “Imeli smo vizijo, program, strategijo, pogum in podporo. Znotraj Demosa sta dobili največ glasov stranki SKD in SKZ, za katerimi so bili volivci tistih slojev, ki so plačali največji davek komunizmu – kristjani in kmetje.”

Peterle je poudaril še, da je Slovenija v preteklih dvajsetih letih veliko dosegla, da pa “bo naša tranzicija dokončana, ko se bodo v Sloveniji v polnosti uveljavila evropska načela, ko bomo jasno ločevali med napako in zločinom ter med resnicoljubnostjo in revanšizmom, ko bo privatizacijsko obsedenost in divji kapitalizem nadomestilo resnično socialno tržno gospodarstvo, ko bo naš zgodovinski spomin izčiščen, ko bo imela pri nas domovinsko pravico tudi pravica do resnice,” ter zaključil: “Ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije.”

Elmar Brok je primerjal borbo za svobodo v Sloveniji s tisto v Vzhodni Nemčiji in povedal, da je bila borba za svobodno Slovenijo dokončana šele s 1. majem 2004. Od takrat, pa je Brok povedal, so se zahodni politiki mnogo naučili od vzhodnih kolegov: “za svobodo se je potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden.” Na koncu je Brok spomnil še, da je bila EU osnovana na želji: “nikoli več vojne, nikoli več diktature.”

László Tőkés , ki je bil med voditelji odpora proti komunizmu v Romuniji, je povedal, da je bil trud za demokracijo v Sloveniji nekaj posebnega, a da so hkrati potekali podobni napori v drugih Evropskih državah: na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in drugje, ter poudaril: “Ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom, pa tudi ne tistih pod Securitate v Romuniji in drugje po Evropi.”

Prof. dr. Janko Prunk je kot ključno izpostavil zmago Demosa, ki je pomenila konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja, ki se je začelo med fašistično okupacijo Slovenije med drugi svetovno vojno 1941 in se nadaljevalo v desetletjih komunističnega režima.

Prunk je bil jasen, da je imel razvoj v Sloveniji tudi svoje interne temelje in svojo lastno dinamiko, ki se je, kot je povedal, “precej razlikovala od tempa razvoja in sprememb v sovjetskem bloku in tudi precej od razvoja v drugih jugoslovanskih republikah in je prehitevala njihov razvoj.”

Nadalje je Prunk citiral volilni program Demosa iz decembra 1989, ki se je navezoval na majniško deklaracijo, kjer je bilo jasno zapisano, da se bo Demos “zavzemal za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu ga zavezujejo lastna moralna načela in krvave žrtve in druge posledice revolucije. Zato svojega lastnega odnosa ne bo gradil na protipartijskem revanšizmu, prizadeval pa si bo za resnico o preteklosti in popravo krivic, ki se sploh dajo popraviti.” Prunk je to označil za demokratičen in etičen program ter povedal, da je Demos v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve in institucionalne konsolidacije in demokratizacije.

V imenu Študijskega centra za narodno spravo in direktorice Andreje Valič, je Marta Keršič predstavila razstavo, ki so jo pripravili ob tej priliki, da bi z besedo in sliko nazorno obeležili pomembne dogodke izpred 20 let. Razstava bo obkrožila Slovenijo.

Milan Zver, vodja slovenske delegacije v ELS, ki je konferenco tudi povezoval, je poudaril pomen takih konferenc in obletnic, ker so pomembni procesi demokratizacije v raznih državah v Evropi slabo prikazani. Povedal je tudi, da demokracija “ni bila izvozni artikel Nemčije ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami. Ko je Demos prevzel vlado ni bilo velike sile, ki bi podpirala samostojno Slovenijo.”

Zver je ob koncu podal pobudo in izpostavil željo, da bi vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu prihodnje leto skupaj organizirali konferenco s katero bi obeležili 20. obletnico samostojnosti Slovenije.