V dotrajani osnovni šoli Litija ogroženo tudi zdravje otrok

Kdaj bo ministrstvo za šolstvo omogočilo pridobitev sredstev za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje osnovnih šol? Poslanke in poslanci so na 25. redni seji državnega zbora ministrom in ministricam postavili poslanska vprašanja. Poslanec SDS Aleksander Zorn je postavil poslansko vprašanje ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču v zvezi z razpisom za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje osnovnih šol.

ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa, spoštovani gospod minister. Sprašujem vas, v kakšni fazi je javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodbaljanje osnovnih šol? Gre za to, da so možnosti za pridobitev državnih sredstev zdaj pičle in da že nekaj časa pričakujemo ta javni razpis. In da tiste šole, na katerih se ugotovi, da vladajo zaskrbljujoče razmere in kličejo po hitrem ukrepanju, zaradi nemogočih pogojev stojijo in so nevarne za zdravje učencev. Govorim konkretno o Osnovni šoli Litija, ki jo tudi vi poznate, tako da vas nisem s konkretnim vprašanjem presenetil, saj ste bili 23.6.2009 tam in pozvali k celoviti prenovi šole. In da ne bi govoril kar v tri dni, to je seveda častitljiva šola, stavba je bila zgrajena leta 1903. Od leta 1904 do 1906 je bilo tam okrožno sodišče, od leta 1912 je bila poleg sodišča res narejena osnovna šola kot prizidek, sicer pa je bilo hkrati sodišče in potem kasneje v šoli vojaška bolnišnica in tudi zapori. Od leta 1940 do 1945 je bilo v šoli SS središče in v sosednji stavbi, kjer je tudi zdaj šola, središče gestapa. Potem je po letu 1945 tam bilo tudi nekaj zaporov in seveda Udba po normalnem zaporedju, kakor zgodovinsko iz tega sledi. Potem je nižja gimnazija od leta 1947 res bila naseljena tam, kljub temu pa so bili zraven zapori. Navsezadnje je sodnija obstajala ves čas, zapori pa tako rekoč do predvčerajšnjim. Da pa je zadeva še hujša, so pred kratkim, dve leti nazaj, v kleti, kjer so bili vsi ti slavni zapori, gestapo, SS in vse ostalo, odkrili določene vrste plesni, ki jih bom komaj znal prebrati, ker so v latinščini: penicilinum, na primer, še znam, asperbolis, ulokladium, kladosporium, trikoderma, alternaria, fusarium, mukor, absidia. Vse so zelo strupene in imamo že bolezni otrok, pa tudi tistih, ki tam poučujejo.  Zato vas sprašujem, saj so nekatere šole izjemno odvisne od vašega razpisa, vaših sredstev: Kdaj boste to lahko storili? Hvala lepa.

DR. IGOR LUKŠIČ: Gospod podpredsednik, predsedujoči, kolega ministra, poslanke in poslanci, predvsem pa pozdravljen spraševalec, gospod poslanec Aleksander Zorn! Ne boste verjeli, ampak jaz sem podpisal ta razpis v petek, tako da bo 4. marca objavljen v Uradnem listu in hkrati s tem tudi vsa potrebna dokumentacija oziroma informacije, ki so potrebne za razpis. Ne bi rad ob tem sprožil prevelikih apetitov občin. Namreč zakon, ki je bil sprejet pred volitvami leta 2008, onemogoča tak način financiranja oziroma sofinanciranja šol in vrtcev, kot je bil do leta 2008 v veljavi. Tako da bodo tu prišle v poštev samo nekatere šole, bodo pa te imele v 100% znesku oziroma 80% DDV na občini možnost, da pridobijo sredstva na razpisu.

To se nam zdi slabo, zato smo že v dogovoru s Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo, da bi šli v spremembo tega zakona v točki, da bi šli nazaj na prejšnji način sofinanciranja oziroma razpisovanja teh sredstev. Za vrtce je predvidenih 7,5 milijona v naslednjih treh letih in za investicijo v osnovno šolo 14 milijonov evrov v naslednjih treh letih dodatnega denarja. Tiste investicije, ki še tečejo in se bodo iztekle, pač tu niso vštete. Glavni kriterij je demografska slika – pardon, ne glavni, prvi kriterij, recimo, je demografska slika, ki obsega 22%. Drugi kriterij je stopnja pripravljene projektne in druge dokumentacije, ki naj bi obsegala 28%. Glavni kriterij pa je pomanjkanje prostora v vrtcih oziroma šolah in ocena potresne in siceršnje ogroženosti objektov, osnovnih šol. Se pravi, tovrstne šole bi imele vsaj v teh 50% prednost pred tistimi, kjer gre samo za novogradnje, pa ni tovrstne izkazane ogroženosti. Hvala lepa.

ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. To se mi zdi zelo dobro, kar ste povedali, tudi zato, ker nekateri župani so župani majhnih mest, ki imajo malo denarja in se ne lotijo nove šole, ko bi bilo to potrebno, ampak raje tam postavijo, ker je to ceneje, razen Mercatorja, še Interspar in Merkur in Lidl, in zdaj me že en teden ni bilo tam, mogoče je tam že Hofer. Ampak šole pa ni. In šolo vemo, da jo morajo tam postaviti, kajti tudi vi ste zatrdili, ko ste bili na obisku, da ta šolo potrebuje novo poslopje. Zraven je trebe povedati, da to šolo obiskuje 500 učencev in da je to ena najboljših šol v Sloveniji tudi z vsemogočimi nagradami, hkrati pa ima najslabše možno poslopje v Sloveniji. Če rečemo “Zdrav duh v zdravem telesu” in če se sklicujem na tisto kar sem prej povedal, kaj vse je v tej šoli bilo po duhovni plati in je zato neprimerna in je tudi po telesni, ker je zastrupljena, dobesedno, z gobami, potem se mi zdi, da bi ta šola bila nujno primerna oziroma upam, da jo boste preferenčno upoštevali, ko boste izbirali sredstva. Kakor pa vem, so bili predračuni tam že narejeni in predinvesticijski postopek je stekel. Hvala lepa.
   
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala lepa tudi za to dodatno vprašanje oziroma komentar. Vesel sem, da je tukaj v Državnem zboru nek pritisk na občine, da na področju šolstva naredijo to, kar je v njihovi moči in da dajo šolstvo med glavne prioritete. Žal je tako, da je kar nekaj takšnih šol v igri, precej ogroženih, marsikatera tudi po zaslugi malomarnega dosedanjega ravnanja vodstva občine, tako da bi zdaj težko prejudiciral, glede na to, da je sredstev zelo malo, sem prepričan, da bo ta ekipa, ki je na ministrstvu znala presoditi in odločiti po teh kriterijih, ki so v razpisu zastavljeni, tako da bodo dejansko prišle na prioritetna mesta tiste šole, tiste potrebe, ki po teh kriterijih tja tudi sodijo in jaz upam, da bova lahko oba potem zadovoljna s tem. Hvala.