V času vse večje brezposelnosti in nižanja plač vlada nagrajuje sodni sektor

Vlada RS je očitno popolnoma pokleknila pred zahtevami sodnikov, ki so z belo stavko in dvema odločbama ustavnega sodišča očitno dosegli svoje, to je do 26 odstotno povišanje plač v dveh delih. Že samo dejstvo, da sodniki znotraj sodne veje oblasti z zavezujočimi odločbami ustavnega sodišča in s stavko v kriznih razmerah, ko desettisoče delavcev ostaja brez dela in ko se mnogim nižajo plače, na ta način rešujejo svoj materialni položaj, veliko pove o njih samih. Sodniki se po svojem položaju zakonsko uvrščajo med funkcionarje in so njihov najštevilčnejši del. Tak status imajo še ministri, državni sekretarji, poslanci in nekateri drugi funkcionarji. Toda vsi med njimi so vezani na mandat – poslanci na izvolitev, ministri, državni sekretarji in drugi funkcionarji pa na imenovanje. Sodniki pa svoj status pridobijo s tridesetim letom starosti in ga do upokojitve praktično nikoli ne izgubijo. V tem je tudi razlika med sodniki in drugimi funkcionarji v državni upravi. Toda to sodnike – vsaj v pogledu višine plač – ne zanima. S stavko in odločitvami ustavnega sodišča (ki jih sprejemajo seveda sodniki) so ob neodločni in ustrežljivi vladi, dosegli svoje. Obenem pa sodniki venomer ponavljajo, da nimajo potrebnega ugleda v družbi in da njihov poklic ni spoštovan. Naj zato še enkrat ponovimo, da si ugleda ni mogoče prisoditi z odločbami ustavnega sodišča, ne s stavkami, niti ga ni mogoče določiti, ali kako drugače uzakoniti. Ugled si morajo sodniki pridobiti s svojim dobrim delom in nič drugače.
Toda v našem sodstvu je zaposlenih kar desetkrat več sodnikov glede na število prebivalcev kot v Nemčiji, hkrati pa beležimo ene izmed največjih sodnih zaostankov v Evropi, zaradi česar davkoplačevalci že plačujejo precejšnje zneske zaradi sojenj v nerazumno dolgih rokih. Če k temu dodamo še podatek o tem, da velika večina najodmevnejših sumov gospodarskega in finančnega kriminala na sodiščih nikoli ni doživela takega ali drugačnega epiloga, je odgovor o ugledu sodstva na dlani.

Vsebinsko dogovor med sodniki in vlado pomeni to, da plače sodnikov ne bodo več vezane na njihovo delovno uspešnost, hkrati pa bodo ukinjeni skoraj vsi dodatki, kot so dodatki za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat ter dodatek za manj ugodne delovne pogoje in delovno uspešnost. Delovno uspešnost pozna celotni javni sektor, ne le državna uprava, dodatki za mentorstvo in manj ugodne delovne pogoje pa so bili uvedeni v času ministra dr. Lovra Šturma prav na zahtevo sodnikov.

Posledično vse to pomeni, da bo uveden popolnoma nestimulativen plačni sistem sodnikov, ki ne bo nagrajeval dela sodnikov, ampak njihovo nedelo, prav tako pa tak plačni sistem za mlade in ambiciozne sodnike začetnike ne bo perspektiven in stimulativen. Z ukinitvijo povečanega obsega dela bo nov plačni sistem dosegel to, da bo destimuliral sodnike okrajnih in okrožnih sodišč, kar bo povzročilo nove sodne zaostanke. Plačni sistem po novem bo, po našem mnenju, onemogočil odpravo sodnih zaostankov in ogrozil projekt Lukenda.

Upravičeno se sprašujemo, ali ta sistem ne bo povzročil novih nesorazmerij v javnem sektorju. Namreč najvišji položaj, ki ga lahko doseže katerikoli državni uradnik je položaj višjega sekretarja, ki je uvrščen v 47. plačni razred, uradnik pa ga lahko doseže tik pred upokojitvijo. Takih oseb je v celotni državni upravi le 33. V ta isti 47. plačni razred pa bodo po novem uvrščeni sodniki začetniki ob nastopu svojega dela. Da ne govorimo o tistih, ki bodoče sodnike začetnike izobražujejo. Univerzitetni docent z doktoratom znanosti je namreč uvrščen v 43. plačni razred, izredni profesor prav tako z doktoratom znanosti v 46. plačni razred in redni profesor seveda prav tako z doktoratom znanosti  v 50. plačni razred. Pogoji za dosego teh nazivov so izjemno strogi in zahtevajo mednarodno priznano znanstveno udejstvovanje. Uvrstitev sodnikov začetnikov v 47. plačni razred na začetku njihove kariere torej ne vzdrži nobene resne primerjave. Nenazadnje kaže opozoriti tudi na dejstvo, da predvideno povišanje plač sodnikom pomeni tudi povišanje skupne mase plač v javnem sektorju za 5,8 milijona evrov ali za 9,9 odstotka znotraj sodstva.

Ob zadnjem sklepu vlade glede povišanja plač sodnikom, se ni mogoče znebiti vtisa, da gre pri povišanju sodniških plač za sum sistemske korupcije in da se vladna koalicija na račun davkoplačevalcev dobrika sodni veji oblasti v zameno za spregled tranzicijskih kaznivih dejanj, predvsem divje privatizacije in drugega gospodarskega kriminala velikega obsega.

dr. Vinko Gorenak
poslanec SDS in predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje