V času gospodarske krize je treba iskati nove priložnosti
torek, 17. 3. 2009Mag. Andrej Vizjak je predstavil gospodarske ukrepe, ki jih je SDS predlagala za reševanje gospodarske krize in ki, po njegovih besedah, v večini primerov niso bili upoštevani. SDS je predlagala kar nekaj ukrepov za davčno razbremenitev gospodarstva. Na kritike, zakaj davčnih olajšav niso uvedli že v času prejšnje vlade, mag. Vizjak odgovarja: »Uvedba davčnih olajšav v času konjunkture ni smiselna, zato teh ukrepov nismo predlagali prej«.
Mag. Vizjak je opozoril, da aktualna vlada nima izdelane davčne politike, saj »enkrat predlagane ukrepe SDS zavrnejo, drugič pa deloma sprejmejo.« Glede bančnih aktivnosti v času krize je povedal, da so slovenske banke konzervativne in si ne upajo prevzemati velikih tveganj. Zato po njegovih besedah tudi ni razvojnih projektov. Kot je dejal, »slovenske banke ponudijo dežnik, ko sije sonce in ga vzamejo, ko dežuje, da zaščitijo sebe.« Glede SID banke pa je izpostavil, da je ta lahko dober dodatek tem finančnim storitvam, ne more pa nadomestiti dejavnosti komercialnih bank.
Izpostavil je še, da zakon o subvencioniranju delovnega časa spodbuja nedelo in da bo v Sloveniji, če vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov, še pred koncem leta 100.000 brezposelnih. Kot pravi, vlada s svojimi varčevalnimi ukrepi sporoča ravno nasprotno od tistega, kar bi morala, in sicer spodbuja varčevanje med potrošniki, ki bi za zagon gospodarstva morali trošiti, pravi mag. Vizjak.
Zofija Mazej Kukovič je svojo razpravo začela z opozorilom, da vlada s tem, ko toliko govori o krizi, povzroča depresijo v javnosti. Po njenem mnenju bi morali pogledati, kje ima Slovenija prednosti in na njih graditi. Kot pravi, je ena od ključnih prednosti evro, ki je v nasprotju z mnogimi nacionalnimi valutami v času krize stabilen.
Eno od priložnosti za gospodarstvo vidi Mazej Kukovičeva v ravnanju z odpadki, saj, znajo, kot pravi, drugod po svetu izkoristiti odpadke za energijo, kar generira nova delovna mesta in posledično gospodarsko rast.
Izpostavila je tudi strah mladih pred vključevanjem v podjetništvo. »Vlada mora mladim dati signal, da lahko svoje podjetniške ambicije izpeljejo,« je poudarila.
Kot zadnji je nastopil dr. Milan Zver, ki je bil kritičen do nezadostnih ukrepov vlade, razmišljal pa je tudi o krizi vrednot v Sloveniji. Zaključil je, da o krizi vrednot v Sloveniji verjetno še ne moremo govoriti, da pa moramo kljub vsemu preseči delitve in se zavedati, da skupaj zmoremo več.
Nekaj besed je namenil tudi bližajočemu se kongresu SDS, ki bo po njegovih besedah podal odgovore na zahteve časa. Izpostavil je, da si SDS prizadeva izogibati se kulturnemu boju in bo v tej svoji državniški drži vztrajala tudi v prihodnje.
