V času gospodarske krize je Odbor za gospodarstvo neaktiven

To, da se je finančna kriza iz bančnega sektorja prelila v realni sektor oziroma gospodarstvo, se izkazuje v vsakodnevnem upadanju naročil, dnevnem odpuščanju delavcev, zlomih in stečajih gospodarskih subjektov. Nesporno dejstvo je, da bi bilo potrebno gospodarstvu, ki je v krizi, dajati mnogo večjo podporo in pozornost, kot jo zaenkrat dobiva. Prednosti vitalnega in dobro delujočega gospodarskega sektorja se odražajo tudi v večjih možnostih razvoja države, občin,  financiranja kulture, šolstva, socialnih transferjev ipd. … Koalicija, ki se še vedno rada kiti z različnimi všečnimi slogani, bi se seveda pomena gospodarstva za razvoj vsake družbe morala dobro zavedati. Toda koalicijski poslanci so se državljankam in državljanom izneverili, saj je idej in rešitev ter potrebnih ukrepov za dobro delovanje gospodarstva, ki je v krizi, premalo, ali pa so neučinkoviti in za gospodarstvo pravzaprav nepomembni.

Odnos vladajočih koalicijskih strank do gospodarstva je mogoče oceniti tudi z delom Odbora za gospodarstvo. To delovno telo Državnega zbora RS bi v takšnih kriznih razmerah, ki danes vladajo v gospodarstvu, moralo biti eno izmed najbolj aktivnih, a se je v času od konstituiranja državnega zbora pa do danes, torej v obdobju dobrega pol leta, pod vodstvom koalicijskega poslanca Vilija Rezmana, sestalo na zgolj 2 rednih in 2 nujnih sejah.

Odbor za gospodarstvo je na svojih dosedanjih sejah opravil predstavitev kandidatov za ministra za gospodarstvo in za ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ukvarjal se je z oceno ustavnosti posameznih členov Zakona o gospodarskih zbornicah, seznanil pa se je tudi s poročilom o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2006-2010 ter z letnim poročilom o izvajanju operativnega programa zapiralnih del Rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju, d.o.o. v letu 2007. Ni pa obravnaval nobenih gospodarskih ukrepov, ki jih za blažitev posledic gospodarske krize predlagala opozicija in celo tistih, ne, ki jih je predlagala vlada.

Tudi na sejah Državnega zbora RS, kjer smo obravnavali zakone, ki bi bili namenjeni pospešitvi delovanja gospodarstva in blažitvi posledic finančne krize, so poslanci vladajoče koalicije, na primer, Miroslav Klun, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Anton Kampuš, podjetnik in župan, Milan Gumzar, Matevž Frangež, samostojni podjetnik in Renata Brunskole, županja in podjetnica ter tudi drugi koalicijski poslanci, zavrnili predlog skrajšanja roka za plačilo preplačanega DDV na 7 dni, kar bi zagotovo koristilo večanju likvidnosti podjetij. Takšen odklonilen odnos je za poslance, ki so tudi podjetniki, popolnoma nerazumljiv. Navaja pa nas tudi na to, da si vladajoča koalicija, pravzaprav ne želi rešitve gospodarske krize, saj z njo uspešno prikriva druge probleme in svojo nesposobnost, da jih reši. 

Marjan Bezjak
Poslanec SDS