V bankah so se izdajali politični krediti po neregularnih nizkih obrestnih merah

Mag. Damjana Petavar Dobovšek o odreditvi parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Prejšnja vlada je podcenjevala problem javnih financ in tudi bančni problem, torej problem bančne sanacije. Tudi Banka Slovenije kot regulator in nadzornik ni opravila svoje funkcije tako kot bi bilo potrebno in tako kot smo od regulatorja in od nadzornika slovenskih sistemskih bank pričakovali. V bankah gre za sistemski problem. Izdajali so se politični krediti po neregularnih nizkih obrestnih merah brez ustreznih zavarovanj in celo brez zavarovanj kredita. Takšne odločitve zagotovo niso bile sprejete po pravilnikih. Odločitve za takšne kredite so bile politične. Zato je potrebno preveriti, odkriti in dokazati takšna dejanja in terjati odgovornost tako članov uprav in odgovornih oseb v bankah kot tudi članov nadzornih svetov, ki so izvajali nadzor nad odločitvami ali celo vplivali na dodeljevanje ” tajkunskih” kreditov tudi tistih na lepe oči. Preveriti je potrebno  tudi sporno  kreditiranje gospodarskih družb brez ustreznih ekonomsko upravičenih projektov, ki so kmalu po prejemu izdatnih sredstev postale predmet izbrisa iz registra gospodarskih družb, terjatve pa ostajajo kot slabe terjatve ali pa so celo odpisane.

Danes je stanje v bankah takšno, da je obseg slabih posojil 7,1 milijarde evrov, torej to je ena petina bruto družbenega proizvoda oziroma ena petina vsega, kar Slovenija ustvari v enem letu. To so posojila pri katerih nastaja več kot 90-dnevnega zamuda pri odplačilu. Ta posojila povzročajo stroške v bankah, ki zaradi rezervacij in oslabitev posegajo v kapital bank in ga najedajo. Posledično pa niso sposobne financirati gospodarstva.

Zato menim, da je nujno in potrebno, da se odredi preiskovalna komisija in da se določijo pristojnosti,  v okviru katerih bo lahko komisija objektivno in z vso skrbnostjo opravila  tudi preiskavo s ciljem, da se doseže namen, to pa je ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij za dajanje političnih kreditov po neregularnih nizkih obrestnih merah brez ustreznih zavarovanj ali celo brez zavarovanj ali pa samo formalno zavarovanih z vprašljivo unovčljivostjo terjatev.
Cilj preiskovalne komisije mora biti tudi, da se ugotovi sum za sodelovanje pri nadzoru slovenskega bančnega sistema vseh nosilcev javnih funkcij in tudi ugotavljanje suma za posredno in neposredno vplivanje preko državnega lastništva oziroma preko državnih regulatorjev.

Zato je nujno, da se preiskovalni komisiji dodeli vse pristojnosti, da bo lahko svoje delo tudi opravila. S tem mislim, da bo imela tudi pristojnosti zahtevati od pristojnih institucij v RS vse relevantne podatke za ugotovitev dejanskega stanja v bankah, zahtevati od pristojnih institucij prioritetno obravnavo zahtev in na podlagi sumov  tudi odstopiti zadeve v nadaljnje reševanje na Poseben davčni urad na DURS-u, na Komisijo za preprečevanje korupcije v primerih korupcijskega tveganja in da bo imela tudi pooblastilo odstopati zadeve na tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja protipravno oziroma nezakonito pridobljenega premoženja na račun tako pridobljenih kreditov.

 Glede na obrazloženo menim, da je zahteva za nujnost ustanovitve oziroma odreditve preiskovalne komisije utemeljena.