Uvedba vinjet je bila pravilna odločitev

Novi minister za promet je v svojih komentarjih na prvo odmevnejšo odločitev nove vlade, da ohrani obstoječ sistem letnih in polletnih vinjet za uporabo slovenskih avtocest, in jim ne spremeni cene, protisloven. Po eni strani minister poudarja, da obstoječi sistem cestninjenja z vinjetami ogroža finančno vzdržnost Darsa ter s tem posledično ogroža bodočo izgradnjo avtocest, po drugi strani pa, kot sam poudarja, zaradi odgovornosti do državljanov sistema cestninjenja in vinjet ne bo spreminjal oz. jih ukinil. Kljub temu pa je napovedal ustanovitev posebne komisije, ki naj pripravi model pravičnega sistema cestninjenja v bodoče. Ne nazadnje je revizija uvedbe vinjet napovedana tudi s koalicijskim sporazumom. Kaj se bo torej zgodilo v prihodnje? Žal tudi večina novinarskih komentarjev v medijih nekritično povzema ministrova stališča. Tako se skuša v javnosti ustvariti vtis, da so vinjete sicer najslabši možni ukrep prejšnje vlade, ker pa se ne da storiti ničesar drugega, jih je nova vlada skoraj prisiljena obdržati.

Velja spomniti, da financiranje slovenskih avtocest v preteklosti ni temeljilo na izpolnjevanju zakonodajnih zavez, ki so sledile iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest in t. i. Zakona o bencinskem tolarju, ki naj bi zagotavljal namensko zbiranje sredstev za gradnjo avtocest. Vse to je imelo za posledico zaostajanje fizične realizacije avtocestnega programa. Konec leta 2002 je tako znašal odstotek fizične realizacije komaj 45,5 % predvidenega obsega po nacionalnem programu, priliv bencinskega tolarja glede na planiranega pa je v istem letu znašal približno 54 %. Vse to se je dogajalo v času nekih drugih vlad!

Gradnja slovenskih avtocest je bila sprva mišljena kot gradnja cestninskih cest v zaprtem cestninskem sistemu, kar pomeni, da ima vsak priključek na avtocesto cestninsko postajo ter da se plača toliko cestnine, kolikor kilometrov avtoceste posameznik prevozi. Leta 1994 pa je Odbor Državnega zbora RS za infrastrukturo in okolje sprejel usmeritev, da se uvede t. i. odprti cestninski sistem. S to usmeritvijo je Slovenija dobila najbolj nepravičen sistem cestninjenja, ki je povzročil, da so morali npr. uporabniki primorske avtoceste plačevati celotno cestnino, medtem ko so uporabniki na Štajerskem ali Gorenjskem med posameznimi priključki vozili brez plačevanja cestnin, razen v tranzitu, pa še tu so se lahko plačevanju cestnine izognili z obvozi mimo cestninskih postaj, po vzporednih, stranskih cestah, kar so še posebej izkoriščali vozniki tovornih vozil. To je bila prava diskriminacija! Z vzpostavitvijo tega, mešanega sistema cestninjenja je prišlo tudi do razlike v višini pobrane cestnine, saj se jo je s tem trenutkom začelo pobirati manj, kot pa če bi obdržali zaprti cestninski sistem. Ob tem ni odveč podatek, da se je zaradi takega sistema cestninjenja pobralo letno okoli 30 % cestnin manj. Tudi to se je dogajalo v času nekih drugih vlad!

V okviru priprav na uvedbo vinjet smo preverili številne možnosti in scenarije, ki so upoštevali tudi javno-finančni položaj dolga Darsa. Glede na izbrano varianto letnih in polletnih vinjet in njihove cene je bilo na podlagi števila registriranih osebnih vozil v Republiki Sloveniji ocenjeno, da bo vsaj 60 % domačih kupcev kupilo letno vinjeto in 18 % polletno. Ravno tako je bilo na podlagi števila prehodov meje predpostavljeno, da bo vsaj 0,5 % tujih kupcev vinjet kupilo letno vinjeto, 10 % tujih kupcev pa bo kupilo polletno vinjeto. Ob teh predpostavkah je bila ocenjena skupna količina prodanih letnih in polletnih vinjet v višini 3.300.000 kosov.

Za leto 2009 je bilo tako izračunano, da bi z vinjetnim sistemom pobrali neto 217,5 milijonov evrov cestnin, v letu 2010 pa 222,2 milijonov evrov cestnin. Napoved pobrane cestnine, če bi ohranili prejšnji sistem cestninjenja, je bila za prihodnji dve leti nižja in sicer za leto 2009 neto 191,8 milijonov evrov pobranih cestnin, za leto 2010 pa 209,3 milijonov evrov neto pobranih cestnin. Izračun torej pokaže, da z vinjetnim sistemom v prihodnjih dveh letih lahko zberemo več denarja, kot pa bi ga ob obstoječem sistemu cestninjenja! Zanimiva je tudi primerjava pobrane cestnine s številom prodanih vinjet. Ta pokaže, da v kolikor v letu 2009 prodamo za 30 % manjše število vinjet, se višina pobrane cestnine iz naslova vinjet izenači z višino pobrane cestnine po prejšnjem sistemu. V letu 2010 pa se ta izenačitev zgodi pri 12 % znižanju. V gornjih izračunih je predvidena rast prihodkov cestninjenja tovornega prometa v letu 2009 za 20 % in v letu 2010 za 5 %.

Večkrat smo poudarili, da z uveljavitvijo vinjetnega sistema cestninjenja odpravljamo naslednje slabosti:
–    sistem cestninjenja s cestninskimi postajami po nepotrebnem zaustavlja prometne tokove in zmanjšuje pretočnost prometnih tokov;    
–    s povečevanjem prometa, zlasti v prometnih in sezonskih konicah, se povečujejo čakalne dobe in zastoji na najbolj obremenjenih cestninskih postajah (Ljubljana Zahod, Vransko in Tepanje);
–    večje onesnaževanje okolja, zlasti zraka in zemljišč ob avtocesti;
–    povečevanje stroškov vožnje (speljevanje in zaviranje vozil)
–    škoda, ki jo povzročajo tovorna vozila, ki se izogibajo plačevanju cestnin. Nastajajo dodatni stroški na vzporednih cestah, kot posledica izogibanja plačevanju cestnin, ter škoda, ki je povzročena lokalnemu prebivalstvu ob takih vzporednicah;
–    dodatni visoki stroški izgradnje cestninskih postaj;
–    visoki stroški vzdrževanja cestninskih postaj;
–    visoki stroški vzdrževanja sistema cestninjenja (pobiranje cestnine);
 
V tej luči je povsem prezrt okoljski vidik uvedbe vinjet, ki na prvi pogled sicer nima neposrednega učinka na vzdržnost Darsa, imajo pa vinjete svojo ceno pri vseh pozitivnih učinkih njihove uvedbe: zmanjšanje nepotrebnih zastojev ob cestninskih postajah, krajši čas vožnje, manj gneče, večja pretočnost, manj prometa na vzporednih stranskih cestah in s tem manj prometnih nezgod, manjša poraba goriva, manj hrupa, manj izpustov toplogrednih plinov. Državljanom je treba prikazati v bilancah koristi, ki jih imajo od države in ne od Darsa. Zato pričakujemo tudi odziv civilne družbe.