Ustavno sodišče naj preveri protiustavne posledice ter izpolnjevanje procesnih pogojev za referendum
torek, 6. 11. 2012V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem prav lep pozdrav! torek, 30. oktobra 2012, ob 23.45, se pravi, nekaj minut pred iztekom roka za vložitev zahteve za referendum, je bila na hitro vložena zahteva za referendum o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zahteva za referendum o Zakonu o tako imenovani slabi banki. Kar zadeva roke, je bilo vse v redu. Problemi pa so se pojavili kasneje, ko se je začelo preverjanje skladnosti obeh vloženih zahtev z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, pa tudi s Poslovnikom Državnega zbora. Eni zahtevi so bili predloženi pravi podpisi, lastnoročni podpisi, drugi večinoma fotokopije podpisov. V tem primeru, kar zadeva fotokopirane podpise, je bila vsa pravna stroka enotna, da se s fotokopiranimi podpisi postopka zahteve za referendum ne more nadaljevati in predsednik Državnega zbora se je odločil, da zahtevo za referendum o tako imenovani slabi banki zavrne. To odločitev so, očitno, sprejeli tudi podpisniki zahteve za referendum. Vodja Poslanske skupine Pozitivne Slovenije se je sicer poskušal izgovarjati na parlamentarno prakso, prav tako tudi predsednik Pozitivne Slovenije, gospod Zoran Janković, pa čeprav je bil v Državnem zboru samo kakšen mesec ali pa nekaj mesecev. Meni ni znano, da bi bila parlamentarna praksa drugačna v postopkih zahtev za razpis referendumov in vedno so bili priloženi lastnoročni podpisi. Ko je postalo jasno, da enega referenduma ne bo, je na sceno stopil predsednik republike dr. Danilo Türk in v skladu z že videnim predlagal neko drugo rešitev, ki bi to slabo potezo koalicije spravila ponovno v življenje. Vlado je pozval, predsednik republike namreč, da umakne zakon o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu ali pa da odloži njuno uveljavitev. In nekateri pravniki so ta predlog, to pobudo predsednika republike označili za smešno; najbrž je res smešna, ker je neizvedljiva.
Dan kasneje smo sicer dobili pismo predsednika republike, vendar v tem pismu ta famozni stavek manjka. Obakrat pa je predsednik republike pozval obe strani, vado in opozicijo, da stopita korak nazaj in ponovno začneta postopek. Zanimivo je, da je predsednik republike pozval samo vado in opozicijo, na poslance koalicije pa je kar pozabil, kot da jih v Državnem zboru in v tej državi ni.
Res podpiramo vlado, ne sicer vsi in vedno, ampak obstajamo in predstavljamo večino v tem, tako imenovanem, hramu demokracije. Je pa očitno, da je predsednik republike spregledal poletno dogajanje in ni videl, da se je pravzaprav na obeh področjih priprave obeh zakonov intenzivno dogajalo v času poletnih počitnic in da so bili zakoni v Državnemu zboru sprocesirani po poslovniških normah in v vsebini kot je bilo večinsko glasovanje. Tako da na to najbrž ne bo pripombe.
Prav tako so se v medijih tudi pojavili zapisi o sumih spornih podpisov, govorilo se je o poslanki Meliti Župevc, v medijih, in že takrat bi moral predsednik Državnega zbora po uradni dolžnosti speljati vse postopke, da bi se opravili vsi sumi dvomov kar zadeva korektnost vložene zahteve. To se ni zgodilo in mislim, da to ni dobro. Kasneje, ko smo obravnavali predlog preverbe na kolegiju, velika večina poslanskih skupin tega predloga, da bi se dalo zahtevala grafološka analiza na generalni policijski upravi večina, ni podprla, kar tudi menim, da ni dober znak. Ta predlog smo potem vključili v zahtevo za ustavno presojo. Kakšna bo odločitev Ustavnega sodišča je drugo vprašanje, vendar, če so bili razlogi za vključitev v ustavno presojo, da se preverijo ti podpisi, obstajajo te isti razlogi tudi za preverbo na generalni policijski upravi. In mislim, da bo tu, na tem področju potrebno še kaj storiti. Mi sicer nimamo zadržkov do referendumov, vendar za razpis referenduma ali referendumov morajo biti najprej izpolnjeni procesni pogoji. In obstaja velika verjetno, da tudi procesni pogoj pri tej preostali zahtevi ni izpolnjen.
Imamo pa tudi resne pomisleke v vsebinsko utemeljenost te zahteve za referendum. Zakon o državnem holdingu, ki izboljšuje upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem je eden izmed petih ključnih ukrepov za sanacijo slabega stanja države. Drugi so še prožna varnost na trgu dela, vzdržnost pokojninskega sistema, sanacija bančnega sistema in konsolidacija javnih financ, ki zajema več ukrepov, med drugim vsaj fiskalno pravilo, sprejem fiskalnega pravila in zapis v ustavo in pa seveda tudi zmanjševanje proračunskih primanjkljajev v proračunih za naslednje dve leti in tudi naprej.
Torej je zakon o slovenskem državnem holdingu eden izmed ključnih ukrepov, ki prinaša celo vrsto kratkoročnih in posledično tudi dolgoročnih učinkov. Ta zakon predvideva, da bomo imeli samo enega upravljavca državnega premoženja, samo enega, ki ga bo v procesih korporativnega odločanja zastopal državo s čimer se bo odpravil kaos, ko je več državnih upravljavcev državnega premoženja na istih skupščinah različno odločalo in zaradi tega tudi ni bilo pogojev, da bi se maksimalizirali učinki takšnega upravljanja.
Imeli oziroma dobili bomo boljšo oceno vrednosti premoženja, ki bo narejena po enotni metodologiji. Na skupščinah bo torej država imela enoten in en glas in tudi kar zadeva imenovanje nadzornikov ali drugih, bo tukaj proces zelo enoten. In tudi enotno bo odločanje države recimo v primerih odločanja o dividendah.
Torej, odgovornost v tem primeru ne bo razpršena in tudi zaradi tega predlagatelji menimo, da bo možno na ta način dvigniti donose iz upravljanja ali odprodaje premoženja na bistveno višjo raven. Ta cilj, torej izboljšanje upravljanja in izboljšanje donosov ni problematičen za koalicijo in najbrž ne bi smel biti tudi za opozicijo, saj se vsi zavedamo, da je cel kup interesnih skupin, ki so se zasidrale v imenu države na razne izvršne in nadzorne organe in država ni imela ravno veliko od takšnega njihovega delovanja. Je pa ta cilj, to se pravi boljše upravljanje, zagotovo izvršljiv oziroma uresničljiv. Za primer od ocenjene vrednosti v višini več kot 8 milijard evrov, eni govorijo o celo bistveno višjih zneskih, je kapnilo državi le nekaj 10 milijonov evrov dividend, manj kot 40 milijonov evrov. Zdaj sami vidite, da na ta obseg premoženja to ni praktično nič, pa čeprav gre v mnogih primerih celo za podjetja, ki so monopolisti. Če pa ob tem upoštevamo, da je država v tem istem lanskem obdobju izpeljala še celo vrsto dokapitalizacij, v katerih je bilo zmetano nekajkrat več evrov, milijonov evrov od donosov, potem vidimo, da je bilo upravljanje s tem državnim premoženjem nikakršno. Za primer dokapitalizacije lahko navedem Adrio Airways kjer je šlo 40, 50 milijonov evrov, lahko navedemo NKBM kjer je šlo tudi približno 47 milijonov evrov državnega premoženja, lahko navedemo Peko 6 milijonov, Nafto Lendava 10 milijonov, NLB 243 milijonov. To je vse državno premoženje, in te dokapitalizacije so bile realizirane vse lani. To se pravi, približno 10-krat toliko smo dali za sanacijo državnega premoženja, kot smo dobili donosov v istem obdobju iz tega državnega premoženja.
Boljše upravljanje z državnim premoženjem teh družb, ki so v delni ali večinski lasti države, pomeni tudi bistveno več vplačil v pokojninsko blagajno, tudi v razvoj podjetij, kjer se bo lahko tudi na novo zaposlovalo. Je pa nesporno, da Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami svoje naloge ni opravila. To se vidi že iz podatkov o upravljanju s premoženjem o donosih in dokapitalizacijah. Agencija tudi ni v zakonitem roku pripravila programa upravljanja z državnim premoženjem, izredne težave je imela Agencija pri imenovanju na primer direktorja Nove Ljubljanske banke, ko smo praktično 8 mesecev bili brez operativnega direktorja, potem smo imeli nekoga, ki ni hotel to biti in je to funkcijo opravljal 8 mesecev in najbrž je jasno, da niso bili optimirani pogoji za delovanje te banke.
Prav tako podpisniki menimo, da se bo izboljšala gospodarnost, to se pravi donosi in zato tudi podpisniki tudi predlagamo, da če se je že ugotovilo, da so na nek način izpolnjeni procesni pogoji za razpis referenduma o zakonu o državnem holdingu, da zaradi teh razlogov utemeljujemo tudi naš predlog da o tem predhodno odloči Ustavno sodišče.
Kot rečeno, predlagali smo tudi da Ustavno sodišče preveri tudi izpolnjevanje procesnih pogojev za referendum. Zato predlagam tudi, da na glasovanju, ki bo čez nekaj ur, podprete predlog za ustavno presojo zahteve za referendum. Hvala lepa.