Ustavni sodnik dr. Ernest Petrič: »Sprejem obljube ni dokazan«

»Z odvzemom osebne svobode, če bi ta bila odvzeta s kršitvijo človekovih pravic, bi nedvomno nastale nepopravljive posledice,« je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal ustavni sodnik dr. Ernest Petrič. »Odvzem osebne svobode je, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit,« je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal ustavni sodnik dr. Ernest Petrič. Kot pravi: »To velja tudi za sedanji konkretni primer. Z odvzemom osebne svobode, če bi ta bila odvzeta s kršitvijo človekovih pravic, bi nedvomno nastale “nepopravljive posledice”.«Kot poudarja, sam sklep Ustavnega sodišča o zavrženju te ustavne pritožbe »navaja, da ustavna pritožba “vsebuje resne očitke kršitev človekovih pravic pritožnika, ki zahtevajo njihovo skrbno, natančno in poglobljeno proučitev”. V 22. točki obrazložitve sklepa Ustavno sodišče ugotavlja, da morajo biti očitki, ki jih izpostavlja pritožnik glede kršitev 28. in 29. člena Ustave (ali je indična sodba v kazenski zadevi sploh dopustna oziroma kako daleč je posamezna sodba lahko indična, kaj mora v takem primeru biti zajeto v opis kaznivega dejanja. kako daleč morajo biti konkretizirana dejstva v izreku itd.), “predmet resne in poglobljene ustavnopravne presoje”.«Po njegovem mnenju »sodbi prvostopenjskega sodišča in sodbe Višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja “sprejema obljube” ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Sprejem obljube, kot jo skuša dokazati sodba prvostopenjskega sodišča, ne vzdrži soočenja zlasti z načelom zakonitosti (28. člen Ustave), ki je povezano z načelom in dubio pro reo. Zlasti bode v oči, da izvršitev zakonskega znaka “sprejem obljube” ni dokazana (ne s pričami, ne z dokumenti, tudi ne kje, kdaj in na kak način je bila ta obljuba sprejeta in to kaznivo dejanje storjeno), torej gre le za abstraktno opredelitev kaznivega dejanja, ki pa ni konkretizirana v izreku sodbe. Sodba bi morala – ker je indična in brez dokazov – tudi izključiti vse druge možne scenarije, ki bi lahko izhajali iz indicov, pa jih ne – da bi bilo moč govoriti, da ni kršeno načelo zakonitosti (v zvezi z načelom in dubio pro reo), ta temelj varstva človekovih pravic v kazenskem postopku. Menim, da bi to lahko bil zadosten razlog za to, da bi Ustavno sodišče izjemoma ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUstS.«Dr. Ernest Petrič zato v svojem ločenem odklonilnem mnenju pravi: »Sodeč tako po mnenjih, izraženih s strani več uglednih pravnih strokovnjakov, pa tudi glede na opozorila v sami obrazložitvi sklepa Ustavnega sodišča o zavrženju ustavne pritožbe, ni izključena možnost, da se utegnejo očitki pritožnika bodisi pred Vrhovnim sodiščem bodisi pred Ustavnim sodiščem izkazati za upoštevne in upravičene. Upoštevaje težo posledic, ki jih za kogarkoli pomeni odvzem osebne svobode, za katerega bi se kasneje izkazalo, da je do njega prišlo s kršitvijo človekovih pravic, se nisem mogel odločiti za zavrženje ustavne pritožbe.«Ločeno mnenje Ustavnega sodnika dr. Ernesta PetričaFoto