Ustavne spremembe za drugo republiko

Danes mineva 19 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je kar 88,5 odstotka vseh volivcev odgovorilo pritrdilno. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.

Temelje parlamentarne ureditve države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno je 23. decembra 1991 postavila tedanja skupščina, ko je sprejela novo ustavo. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti.

Ob tem ne smemo pozabiti t. i. pisateljske ustave, ki je predstavljala težnjo po vzpostavitvi novega ustavnega sistema in s tem tlakovala pot slovenski državnosti in prvi slovenski ustavi. Predstavljena je bila aprila 1988, na javni tribuni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam je bila tudi izrečena pobuda za ustanovitev Neodvisnega foruma za ustavno reformo Slovenije. Pri pripravi temeljnega akta slovenske državnosti – prve ustave – je imel pomembno vlogo Zbor za ustavo, ki je bil ustanovljen februarja 1989. V Zboru za ustavo je s svojo aktivnostjo pustil pečat tudi dr. Jože Pučnik, eden izmed ustanoviteljev sedanje Slovenske demokratske stranke in vodja tedanjega Demosa.

Ustava Republike Slovenije, kot najvišji pravni akt, ki ureja družbena razmerja, daje pomembno mesto sklopu temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Kljub razmeroma kratki ustavni tradiciji je slovenska ustava od 23. decembra 1991 doživela nekaj pomembnih sprememb. To dokazuje, da je ustava živ pravni akt in se prilagaja družbenim spremembam.

Pred Ustavo Republike Slovenije je nov izziv sprememb, ki pa ne smejo pomeniti znižanja pravne varnosti državljank in državljanov in izgube zaupanja v pravno državo. Popolnoma jasno je tudi, da ni mogoče prisegati na pravno državo in hkrati preprečevati ljudstvu, da neposredno odloča na referendumu. Tudi ni mogoče obsojati zločina ob hkratnem malikovanju zločinca. Ni mogoče pričakovati, da ljudje ne bodo posegali po nedovoljenih ravnanjih, če kot družba nismo sposobni kaznovati največjih zločinov in kraj.

Predsednik SDS Janez Janša je na 9. Kongresu SDS predstavil 10 nujnih ukrepov na tem področju:

1. Slovenija nujno potrebuje ustavno podlago za reformo sodstva. Danes imamo namreč največ sodnikov na prebivalca v Evropi in hkrati največ sodnih zaostankov. Ni problematično kar celotno sodstvo in vsi sodniki, toda v sistemu so močni centri, ki preprečujejo vsaj približno učinkovit pregon organiziranega gospodarskega kriminala. Kaj pomagajo uspešne predkazenske preiskave in pregoni, če pa na koncu dolga leta sploh ne pride do sojenja, če pa že, pa so krivci oproščeni. Se spomnite kakega primera v zadnjih desetih letih, ko bi naši sodniki sploh sodili komu zaradi velike divje privatizacije? Ali odmevnih tajkunskih prevzemov? Seveda ne, kajti gre za povezane centre moči z istim interesnim zaledjem. Te povezave mora Slovenija razbiti, drugače ne bomo nikoli zdrava družba. Ponovno je treba premisliti tako doživljenjski mandat sodnikov kot samo organizacijsko strukturo. 
Nujna je ustanovitev  specializiranega sodišča. Ne posebnega in ne izrednega, temveč specializiranega, ki bo sodilo v težkih primerih, oziroma obravnavalo zadeve, ki jih predloži posebna tožilska skupina. Obravnavalo prednostno, brez odlašanja.

2. Z dopolnitvijo ustave je treba zaščititi referendumske odločitve ljudstva. Danes lahko državni zbor z navadno večino že po enem letu spremeni zakon, ki je bil potrjen na referendumu, kar je popolna negacija ustavne določbe o vladavini ljudstva. Poleg tega lahko pičla večina ustavnih sodnikov na predlog oblastnikov prepove izvedbo kateregakoli referenduma, kar je v temeljnem nasprotju z  duhom ustave. 
Potrebna je ustavna sprememba, ki bo določila, da brez referenduma ni mogoče spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z njim. Potrebna je ustavna sprememba, ki bo zaščitila ustavo pred možnostjo oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča. Ustavne sodnike naj v prihodnje Državni zbor imenuje z dvotretjinsko večino. Kajti, če lahko ustavno sodišče zlorabi ustavo ter odredi izdajanje odločb izbrisanim brez zakona, nato pa klone še pred pritiski kapitalsko odvetniškega lobija in prepove referendum, s katerim bi lahko ljudje preprečili možnost drastičnega povečanja odvetniških tarif, potem parlamenta pravzaprav ne potrebujemo. 
Da ne bo pomote. Sprejemamo odločitev ustavnega sodišča, vendar si dovolimo ocenjevati, da je bila za ljudi katastrofalno slaba. Vsak kartel, ki opravlja javne plačljive storitve, ne more sam določati svojega monopolnega cenika. Če takšno pristojnost dobi odvetniška zbornica, bo to z enako pravico zahtevala tudi zdravniška in nato še vse preostale. In od pravne ter socialne države bo v tem primeru ostala le še zveza kapitalsko interesnih lobijev in kartelov.

3. Z ustavnimi spremembami moramo povečati učinkovitost oblikovanja in delovanja izvršilne oblasti. Mandatarja naj imenuje predsednik republike, ta sestavi vladno ekipo, nato pa državni zbor glasuje o zaupnici celotnemu predlogu vlade. 
Mandatar sam imenuje in razrešuje ministre, DZ lahko glasuje o zaupnici celotni vladi. To je uveljavljena praksa večine držav EU.

4. Država mora dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev. Izogniti se je treba situacijam, ko vlada preneha biti del rešitve in postane del problema. Tudi ta rešitev je običajna v večini drugih držav EU.

5. Z ustavo oziroma z ustavnim zakonom za njeno izvedbo je potrebno določiti obvezni enoletni rok, v katerem mora Državni zbor izvesti decentralizacijo države. Če Državni zbor v roku enega leta ne sprejme zakona o pokrajinah in drugih potrebnih zakonov, se zbor razpusti in se razpišejo predčasne volitve.

6. Takoj po ustanovitvi pokrajin se Državni svet preoblikuje v Svet pokrajin s pravico soodločanja o vseh tistih zakonih, ki urejajo pokrajinske ali lokalne pristojnosti.

7.  Z ustavo se uvede obvezna srednja šola. 21 stoletje zahteva drugačen pristop k izobraževanju. Prepove se vsako oviranje svobodne pobude pri ustanavljanju vseh vrst izobraževalnih ustanov.

8. Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav se 63. člen ustave, ki postavlja izven ustavnega reda vsako vzpodbujanje k neenakopravnosti, nasilju in vojni, dopolni s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov.

9. 39. člen ustave se dopolni s prepovedjo monopolov na medijskem področju.

10. Odgovoren odnos do okolja in prihodnjih generacij se dvigne na ustavno raven. S to spremembo ustave se postavijo temelji za močnejšo medgeneracijsko solidarnost in podlage za zeleno davčno reformo.

Kot je dejal predsednik SDS, se bodo možnosti za tako temeljite ustavne spremembe, ki simbolično pomenijo prehod v drugo republiko, marsikomu sprva zdele nerealne. Toda tudi osamosvojitev se je pred dvajsetimi leti marsikomu zdela neverjetna, pa se je navkljub nekaterim protislovenskim težnjam, ki danes ponovno obremenjujejo slovenski narod, zgodila.