Ustava ni ne leva, ne desna, je družbena pogodba, za katero smo odgovorni vsi

SDS je resna alternativa s pozitivnimi programi. Danes v Zrečah poteka redni letni dvodnevni  posvet Slovenske demokratske stranke. Ob robu posveta je predsednik SDS Janez Janša v izjavi za medije spregovoril o oceni stanja v Sloveniji, ki jo je pripravil Strokovni svet SDS in o ciljih glede zagotovitve podpore glavnim programskim spremembam in usmeritvam, na podlagi katerih bo Slovenska demokratska stranka pripravljena na naslednji mandat.

»Strokovni svet SDS je ravnokar predstavil oceno stanja v državi, ki je nismo sprejeli zato, da bi kritizirali vlado, ali stanje nasploh, ampak zato, ker je  pred nami priprava programov sprememb, vključno z ustavnimi spremembami. Progami sprememb, vključno s predlogom nove ustave oziroma s predlogi za nadgraditvijo obstoječe ustave, bodo pripravljeni do konca tega leta, ko bo Slovenska demokratska stranka tudi programsko pripravljena na naslednji mandat,« je dejal predsednik SDS Janez Janša. Predsednik SDS je poudaril,  da so se danes s tem stanjem seznanilia tudi širša vodstva organov stranke na državni in lokalni ravni, »s tem bomo imeli jasno sliko, ko bomo razmejevali med tistim, kar je dobro in kar je slabo in tistim, kar je potrebno obdržati ali nadgraditi in med tistim, kar je potrebno spremeniti.« Predsednik SDS je izpostavil tri stvari, ki slovenske demokrate v tem trenutku najbolj skrbijo, tudi glede na to, kje Slovenija danes je. In sicer gre za naraščanje brezposelnosti, medtem, ko se je ta trend v Evropski uniji že zaustavil, gre za nadaljevanje enormnega zadolževanja in perečo finančno nedisciplino, zaradi katere propadajo dobra podjetja.  »Glede naraščanja brezposelnosti smo se seznanili s podatki in primerjavo med Slovenijo in Evropsko unijo, ki kaže, da se je brezposelnost v Evropski uniji od leta 2008 do konca leta 2010 zaradi gospodarske krize povečala za 45 %, v tem istem času, pa se je brezposelnost v Sloveniji, ki je bila v enaki gospodarski krizi, povečala za 85% – in ta trend se ni ustavil,« je dejal Janša. Ob tem je opozoril, da je v tem trenutku to pravzaprav eden največjih, tako socialnih kot javnofinančnih, problemov.

Po njegovih besedah nekaj več kot 50.000 novih brezposelnih, ki jih je Slovenija dobila v zadnjih dveh letih, za nacionalne finance predstavlja skoraj milijardo evrov letno, tako v smislu socialnih transferjev kot v smislu izpada varčevanja prispevkov, ki jih zaposleni plačujejo. »Zato je najboljša razvojna in socialna politika, politika ustvarjanja novih delovnih mest,« meni Janša.
Predsednik SDS je izrazil veliko zaskrbljenost tudi glede slovenskih trendov zadolževanja. »V času te vlade je bilo izdanih za 8 milijard evrov obveznic, ki jih bo potrebno tako ali drugače sanirati. Vlada je najela kot neposredni dolg države več denarja, kot vse prejšnje vlade skupaj, vključno s podedovanimi dolgovi. Za letošnje leto je po vladnih napovedih predvideno, da se vsak prebivalec Slovenije še nadalje zadolži za 1000 evrov. Ta trend je izredno zaskrbljujoč in predstavlja nekaj, kar bo ključna ovira željam po večji socialni državi v prihodnje, ko kriza še ne bo popustila,« meni Janša.

V primeru finančne nediscipline pa gre za izjemen problem, ki se po Janševih besedah ne kaže samo v številki skoraj 6000 podjetij z  blokiranimi žiro računi, ampak se kaže tudi v povečanju števila brezposelnih, pri čemer delo in zaposlitve izgubljajo ljudje, ki delajo v panogah oziroma branžah ter podjetjih, ki so perspektivna, ki lahko proizvajajo produkte, ki se prodajo, vendar nimajo obratnega kapitala, deloma zaradi problemov s financiranjem bančnega sektorja, v veliki meri pa zaradi plačilne nediscipline, saj ne dobijo plačanega tistega, kar so naredili.  »V takšnih pogojih nihče ne zdrži dolgo,« meni Janša. Predsednik SDS je tudi spomnil, da je Slovenska demokratska stranka v prvih dveh letih mandata vložila že dva zakona, ki neposredno zadevata odpravo problemov finančne nediscipline. Po njegovih besedah je sedanje govorjenje predstavnikov vlade o tem, da bi bilo treba skrajšati plačilne roke in zagotoviti nek red, prepozno, saj bi to morali že zdavnaj narediti. »S tem, da je danes problem bistveno večji kot je bil leto ali dve leti nazaj, kajti zdaj ne gre samo za to, da bi se zadrževalo denar – so tudi podjetniki, ki to še delajo in ne plačujejo in špekulirajo – bistveni del tega problema je, da  nekje v verigi denarja ni. To se razpotegne v celi verigi od naročnika do zadnjega dobavitelja razpotegne, tudi ko gre za javna naročila, ki jih v celoti ali deloma financira država,« je dejal Janša.

Janša je še dejal, da so udeleženci posveta danes razpravljali tudi, na kakšen način priti do zadostne podpore, da se programi, ki smo si jih zadali uresničijo.
»Po tej razpravi, ki sicer še poteka, je jasno, da je naš cilj glede zagotovitve podpore tristopenjski,« je dejal Janša. Ob tem je povedal, da je prva stopnja oziroma cilj – povečati podporo Slovenski demokratski stranki, kolikor je možno, pri čemer bomo »v stranki naredili, vse, kar je potrebno za to, da bomo predstavljali resno alternativo s pozitivnimi programi.«

Druga stopnja je, po Janševih besedah, oblikovanje zavezništev, »kakršne smo oblikovale pred volitvami leta 2004 znotraj strank slovenske pomladi.« V zvezi s tem bo stranka SDS začela nekatere pogovore z Novo Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko. Predsednik SDS je izrazil tudi pričakovanje, da bo v tretji fazi zaradi situacije, v kakršni danes Slovenija je, tudi na drugi strani političnega prostora pripravljenost za vsaj takšno sodelovanje kot je bilo pred plebiscitom leta 1990. »Slovenska demokratska stranka si bo prizadevala, da pride do podobnega dogovora, kot ga je bil sposoben skleniti Demos decembra leta 1990 in doseči neko, če ne že popolno, pa vsaj dvotretjinsko in več kot dvotretjinsko soglasje za tiste najbolj nujne spremembe. To je tudi odgovor na vprašanja, ki so bila pogosta na deloma provokativen naslov, ki je bil dan za temo tega posveta,« je še dejal Janša.  Predsednik SDS je  na novinarsko vprašanje glede pogovorov in načrtov o ustavnih spremembah odgovoril, da je leta 1988, ko je ob robu takratne ustavne razprave v bivši Jugoslaviji, kjer so se pripravljali ustavni amandmaji, ko je bilo veliko sporov med tedanjimi republikami, zorelo spoznanje, da Slovenija potrebuje svojo ustavo. Takrat je bilo zelo malo pravnikov, ki so bili pripravljeni pri tem sodelovati, tako da so se tega projekta lotili ljudje v okviru društva slovenskih pisateljev  pod vodstvom Rudija Šelige in  pa tudi v ustavni skupini znotraj sociološkega društva, društva pravnikov ali kakšnega takoimenovanega  ustavnega pravnika pa takrat ni bilo zraven. To po besedah predsednika SDS tudi ni nič nenavadnega. »Ustava je družbena pogodba, ki ni stvar pravnikov, ali pa samo pravnikov. Pravniki so tisti, ki dajejo ustrezno pravno formulacijo vsebini, za vsebino pa smo odgovorni vsi. Tudi zato pri teh spremembah, ki jih mi pripravljamo, sodelujejo vsi odbori Strokovnega sveta s skoraj 1000 člani, kjer je bilo potrebno najprej definirati vsebinsko problem in oblikovati rešitev, pravniki pa že potem napišejo člene,« je dejal Janša in obenem poudaril, da »Slovenija ne potrebuje ne leve, ne desne ustave, Slovenija potrebuje družbeno pogodbo, ki bo zajemala interese vseh in ustavna večina ni vprašanje takšne ali drugačne večine ene ali druge politične opcije, ampak je v položaju, v katerem se danes nahaja Slovenija, vprašanje razuma.« Janša je še dejal, da je tudi oblikovanje druge slovenske republike proces, znotraj katerega se bo SDS pogovarjala o vsebinskih in konkretnih rešitvah.