Ustanovljen odbor za preprečevanje pravosodnih zlorab

»Odbor izhaja iz spoznanja o politični zlorabi ustanov, zato bo  opozarjal na vse oblike zlorab pravne države za politične in druge krivične,« je ob predstavitvi dejal dr. Vasko Simoniti. Danes je v Ljubljani potekala novinarska konferenca Zbora za republiko na kateri so o zlorabah v pravosodju  spregovorili Jože Ilc, odvetnik, dr. Vasko Simoniti, zgodovinar in dr. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik.

Dr. Vasko Simoniti je uvodoma predstavil nov odbor za preprečevanje pravosodnih zlorab, ki je bil nedavno konstituiran. Opozoril je na popoln kolaps v državi: politično nestabilnost, zakonodajni kolaps, nedelovanje sodstva ter predstavil Odbor za preprečevanje pravosodnih zlorab. »Naš odbor je odprt za vse, izhaja pa iz spoznanja o politični zlorabi ustanov, zato bo odbor opozarjal na vse oblike zlorab pravne države za politične in druge krivične namene in si prizadeval za to, da bo Slovenija postala pravna država v smislu varovanja človekovih pravic,« je dejal dr. Simoniti.»Položaj je zelo resen in zaskrbljujoč,« je omenil dr. Simoniti in pri tem opozoril na včerajšnji primer, ko je Sodni svet objavil sporočilo glede ravnanj sodnice Vesne Pavlič Pivk in njenega poveličevanja totalitarnih simbolov. »Pojasnilo Sodnega sveta je  zelo prizanesljivo in kaže na precejšnjo ignoranco in to, da se ne zavedajo, kaj dejansko sodstvo pomeni. Sodstvo, sodniki in tožilci so državni funkcionarji, ki imajo v vseh demokratičnih državah omejen mandat, in so odgovorni za svoje delo, pri nas pa imajo sodniki in tožilci visoke plače, trajni mandat in niso nikomur odgovorni, kajti znotraj tega sistema so si zgradili zaprt sistem, kjer samega sebe vzdržujejo,« je ob tem povedal dr. Simoniti. Po njegovih besedah je tudi delovanje gospe Pavlič Pivk  takšno. »Gospa se je istovetila s simboli totalitarnega režima in s tem pokazala izjemen prezir do človeškega trpljenja, pokazala je, da se norčuje iz ljudi in pod to simboliko Pivkova tudi izrazito časti preteklo obdobje. Ko se takšni državni funkcionarji, kot je sodnica, istovetijo z neprimernimi simboli in se oblačijo v neprimerne uniforme, nam Sodni svet s prizanesljivostjo in potuho takemu sodstvu skuša reči, da je to njihova šala, ko se oblačijo v take stvari. Ko pa se jaz ali kdo drug do tega kritično izrazim, se zopet preoblečejo, v sodniške in tožilske toge, in nas preganjajo, sodijo in obsojajo,« je dejal Simoniti in poudaril, da gre za izrazito zlorabo prava in za izrazit pokazatelj njihovega prezira do človeškega trpljenja, ki je posledica njihovega čaščenja in prakse zablodelih ter propadlih ideoloških sistemov.Dr. Simoniti se je vprašal, zakaj se neka sodnica ali tožilka preoblači v takšne stvari in s tem manifestira privrženost takšnemu režimu. Po njegovi oceni gre za hrepenenje po starih dobrih  časih in selekcijo spomina. »Ker se je sodnica oblekla v ideološko prepoznavno uniformo in to sporočala, je tudi ideološko obremenjena in s tem postaja neverodostojna oseba, zato bi takšno sodnico bilo treba razrešiti takoj in nemudoma. Do vsega tega pa prihaja, ker se taki simboli in simbolika pojavljajo neprenehoma, s čimer se želi zabrisati razliko med demokratičnim in nedemokratičnim sistemom,« je povedal dr. Simoniti.
V nadaljevanju je dejal, da želijo tudi zato zapreti arhive, da bi zabrisali razliko med demokratičnim in nedemokratičnim sistemom.Dr. Vasko Simoniti je nazadnje spregovoril še o drugih primerih funkcionarjev, ki poveličujejo totalitarne simbole, zaključil pa je z mislijo, da »če se govori, da je potrebna ničelna stopnje do korupcije v Sloveniji,je potrebna ničelna stopnja tolerance do politične korupcije sodstva in komisije za boj proti korupciji. Državljani naj pokažejo ničelno stopnjo do politično koruptivnih institucij,« je dejal.Odvetnik Jože Ilc je spregovoril o stanju v pravosodju, pri čemer se je dotaknil predvsem neodvisnosti v sodstvu in zaupanja v sodstvo. »Ali je neodvisnost lupina, izgovor ali bianco menica?« se je ob tem vprašal. Nadalje je dejal še, da bi funkcionarje v sodstvu morala zavezovati odličnost. »Če si dobil določeno funkcijo, si jo dobil  zaradi kvalitete, in to je treba upravičevati, tako da odpade vsak dvom v verodostojnost,« je dejal Ilc. Po njegovih besedah slovensko pravosodje včasih kar precej vztrajno, vzporedno, celostno daje slabo legitimacijo kvaliteti in neodvisnosti. Po njegovih besedah se v sodstvu lahko spregovori tudi o slabih praksah, pri čemer je kot primer navedel področje stečajev. Ilc meni, da se sodstvo kampanjsko obnaša, enkrat sodi tako, drugič drugače, glede na to, kdaj je treba javnost malo potolažiti. »Neodvisnost sodstva da, vendar pa to ne more biti sinonim za neodgovornost in neresnost,« je poudaril Ilc.Nenazadnje se je dotaknil še spoštovanja sodb sodišč. »Jaz sodbe ne spoštujem, nobene. Sodba je akt oblasti. Tudi davčna odločba je akt oblasti. Ali plačujemo davke zato, ker spoštujemo odločbo, ali ker jih moramo? Zato sodb ne spoštujem, se pa moram po njih ravnati. Spoštoval pa bom tisto, kar bo kvalitetno, ne pa nekaj, kar bo kritje za neodgovornost in nesposobnost,« je zaključil Ilc.Dr. Matevž Tomšič, sociolog in publicist, pa je dejal, da lahko demokracija dolgoročno preživi, če so za to vzpostavljeni potrebni institucionalni pogoji, to je pravna država utemeljena na delujočem pravosodju. »Če pravna država ne deluje, pravosodje pa deluje krivično, pristransko, ideologizirano in politično instrumentalizirano, je tudi demokracija močno okrnjena. Kaj pomagajo volitve in večstrankarski sistem, če lahko določena politična grupacija ali zakulisni centri moči preko nadzora nad pravosodjem ovirajo, ustrahujejo in izločajo politične tekmece preko razsodb, ki pomenijo sodne konstrukte in jim preko tega nemogočajo njihovo delo?«se je vprašal dr. Tomšič. Dejal je, da za stanje slovenske tranzicije pravosodje predstavlja eno najšibkejših točke le te. »Že dolgo let se mu očita neučinkovitost, kar pomeni, da glede na sredstva, ki so vanj vložena, daje izrazito podoptimalne storitve državljanom,« je poudaril dr. Tomšič in dodal, da smo v Sloveniji po številu sodnikov in sredstev za pravosodje med prvimi v Evropi, sodni zaostanki pa so večji kot v primerljivih državah.Dr. Tomšič se je dotaknil tudi razsodbe v zadevi Patria, ki je utemeljena na insinuacijah, in je po njegovih besedah eklatanten primer politične instrumentaliziranosti. »Politična instrumentaliziranost in ideologiziranost sodstva se kaže v očitni nesorazmernosti, kar zadeva preganjanje političnih osebnosti, ki sodijo v krog pomladne opcije, ki so bistveno bolj pod udarom, kot ljudje iz kroga tranzicijske levice. Politična instrumentaliziranost se kaže tudi v preganjanju neodvisnih novinarjev, ki se jih preganja zgolj, ker so objavili določene informacije in fotografije, ki so v neki neugodni luči pokazali določene politike in javne osebnosti,« je dejal dr. Tomšič. Dodal je še, da se ta politična instrumentaliziranost  kaže tudi v preganjanju kritično usmerjenih predstavnikov civilne družbe, ki se jih preganja le na podlagi kritičnih besed, ki so jih izrekli v zvezi z delovanjem posameznih organov. »Preganjanje ljudi zgolj zaradi kritičnih besed, ne pomeni nič drugega kot verbalni delikt, kakršnega smo poznali v nekdanjem režimu,« je dejal dr. Tomšič.Po njegovih besedah je glavni problem pravzaprav v sodstvu samem, kjer prevladujejo staro-režimski miselni vzorci, ki niso v skladu z duhom odprte in demokratične družbe.  »Ta mentaliteta se kaže v vrhu pravosodja, ki ga zasedajo ljudje, ki so bili v bivšem režimu najbolj trdo jedro pravosodnega aparata, ki so sami kršili temeljne človekove pravice, sedaj pa naj bi nastopali v vlogi varuhov zakonitosti,« je pojasnil dr. Tomšič. »Te vloge ti ljudje seveda ne morejo opravljati,« je še ocenil in dodal, da pa so ti funkcionarji zelo zaščiteni. »Sodniki so močno zaščiteni, podobno velja za tožilce, bistveno manj je disciplinskih postopkov kot v primerljivih zahodnih državah,« je povedal.
»Glede na omenjena dejstva ni čisto nič čudnega, če je zaupanje v pravosodje izjemno nizko. Slovenija je, kar se tiče zaupanja v sodstvo, na zadnjem mestu v EU, med vsemi državami EU je stopnja nezaupanja v delovanje pravosodja v Sloveniji najvišja,« je še dejal dr. Tomšič.
Po njegovi oceni je posledica takšnega izkrivljenega funkcioniranja pravosodja v odsotnosti pravne varnosti, kjer državljan ne more biti gotov, da bo za neko krivico, ki se mu je storila, dosegel neko pravno satisfakcijo. »Takšno pravno okolje pa dejansko vodi v številne krivice in v razvojno zaostajanje družbe kot celote,« je še dejal dr. Tomšič.