Ustanovitev preiskovalne komisije glede pranja denarja v NLB je na meji legalnega in preko meje legitimnega

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju julijske seje razpravljajo o predlogu poslanske skupine SMC za ustanovitev parlamentarne preiskave, ki bi preiskovala nedavno razkrito afero pranja denarja v naši največji banki NLB med decembrom 2008 in novembrom 2010. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav. Pranje ene milijarde dolarjev denarja iz Irana, ki je bil takrat, zaradi proliferacije, zaradi projekta izdelave jedrske bombe pod embargom, je svojevrstni dosežek. Nihče verjetno pred nekaj leti ne bi verjel Sloveniji, da je kaj takega možno v naši državi, da je kaj takega možno v Evropski uniji pa je.

Tri stvari pri tej zgodbi so na meji neverjetnega. Prvič, da se je to sploh lahko zgodilo. Drugič, da so odpovedali vsi nadzorni instituti in institucije. Tretjič, da sedem let od tega, kar se je to zgodilo, nihče od tistih, ki so to omogočili, sprožili, izvedli, ni spregovoril ene besede, da nihče o tem v javnosti ni vedel nič, govorim, seveda, o slovenski javnosti, kajti tujina pa je vedela. Marsikakšen namig je bil dan iz tujine, tudi nekateri časopisni članki so bili objavljeni, recimo v ZDA potrjujejo, da so v tujini zelo dobro vedeli, kaj se je dogajalo, tisti, ki dejansko odločajo o finančnih trgih, o financah, o ceni denarja, o vseh ključnih stvareh. V Sloveniji tega nismo vedeli.

Potem so se te stvari razkrile v dokumentaciji in dve preiskovalni komisiji. Ena, ki je na neki način stalna, in ena, ki je bila posebej narejena za preiskavo bančnega sistema, sta svoje delo na tem praktično že opravili. Prva je preiskovalka za bančni sistem. Ona se je tudi obrnila na komisijo, ki jo vodim, to je Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, in v okviru svojih pristojnosti smo tudi mi svoje delo do sedaj že daleč pripeljali.

Kaj smo odkrili? Odkrilo se je, da je šel denar iz banke, ki je bila pod embargom, na črni listi Evropske unije preko Nove Ljubljanske banke na kakšnih 9.400 naslovov, nekaj v davčnih oazah, nekaj v ZDA, veliko v Evropi, tam 85 milijonov je šlo v Nemčijo, da se je za to, seveda, moralo vedeti v tistih ključnih krogih, ki so organizirali, da je cel projekt stekel, ne boste verjeli, samo nekaj dni po tem, ko je padla vlada Janeza Janše in je bila vzpostavljena nova vlada Boruta Pahorja, se pravi leva vlada in postavilo se je vprašanje odgovornosti. Seveda so zadevo izvedli tisti, ki so bili takrat v vrhovih Nove Ljubljanske banke. Ampak veste, eno milijardo dolarjev najbrž nekdo v banki ne opere zato, ker eno noč slabo spi, potem pa naslednjo noč pravi, danes bom pa jaz opral milijardo dolarjev, se pravi nekdo je to naročil. Nekje je izvor cel zgodbe. Ker se ve, kdo približno ima tam na levici komando in jo je imel v tistem času, je tudi kar zelo približno jasno, kaj se bi na koncu razkrilo.

Zanimivo pa je, da ima zadeva takšne elemente, zaradi katerih bi lahko iz tega posneli odlično kriminalko. Enkrat sem že rekel novinarjem, da bi lahko kaj dali za tak scenarij. Ko ti ugotoviš, da ključni človek, ki je nekega dne, ko je preiskava že tekla, sicer z neznansko zamudo, tam 2011, odloči, da sploh ni šlo za pranje denarja in zadevo kar prekine, potem ko je tik pred zaslišanjem v neki zadevi, pade z lestve in se ubije, zadeva dobi zelo zanimive dimenzije. Ni čudno, da je nekdo na KNOVS rekel, da pazite vsi, ki to preiskujete, da hodite po pločniku, da ne bo kakšen tovornjak mimo pripeljal.

Milijarda dolarjev je kar lep denar in vsi, ki to zgodbo ali podobne zgodbe spremljate, veste, da za to se plačajo provizije. Ne tiste bančne, kajti v danem primeru je šlo za direktno oškodovanje, ki je očitno. Vodstvo Ljubljanske banke je kar oprostilo plačevanja provizij tiste, ki so to izvajali, še celo klik jim je omogočilo. Če greste vi zdaj dvignit ali položit 1000 evrov, boste izpolnjevali kup obrazcev, legitimirali vas bodo, tam pa se je milijonske zneske pošiljalo kar preko domačega računalnika, pošiljal jih je Racman Jaka za Miki Miško, ali pa tam v Rusijo so šli za Ano Karenino. Ljudje, ki so to neposredno morali izvajati v banki, so, seveda, protestirali, so opozarjali, ampak tisti na vrhu so rekli, to je vse v redu, Urad za preprečevanje pranja denarja je indice pometal pod preprogo mesece dolgo, tako da se postavlja vprašanje, ali je takrat funkcioniral Urad za preprečevanje pranja denarja ali kot Urad za pospeševanje pranja denarja.

In potem še ko so preiskave stekle, zanimivo, se ni uporabilo ne posebnih metod in sredstev, ko je šlo za koga, ki je bolj na desni, se je mesece in mesece za neke bagatelne zneske, ki so bili pač predmet suma, uporabljalo posebne metode in sredstva, po dolgem in po čez, tukaj pa za milijardo dolarjev, nikomur niti na misel ni prišlo. Saj veste, tisto, in potem svizec zavije čokolado ali pa čokolada zavije svizca, to je tista končna faza. Skratka, nekdo je v tej državi imel takšno moč, da se je to zmenil, ker ni slučaj, da je točno milijarda dolarjev šla, to je očitno bilo zmenjeno. Nekdo je imel takšno moč, da je blokiral vse preiskovalne institucije, da so se delale norca same iz sebe in iz državljanov in svojega dela in zakonov ter nekdo je imel takšno moč, da sedem let nihče o tem ni javno spregovoril. Pa so tudi nekateri novinarji to vedeli. To je zanimivo. To se pravi, je nekdo ukradel to državo svojim državljanom.

In ko stečejo preiskave, in preiskave dobro potekajo, gospe in gospodje, ne boste verjeli, to se skoraj ne zgodi, ampak celo nekdo iz koalicije, to je podpredsednik državnega zbora gospod Nemec, je javno povedal, da preiskovalka za preiskovanje bančnega sistema in KNOVS zelo dobro opravljata svojo nalogo, se iznenada pojavi predlog, da je treba ustanoviti posebno preiskovalko. In to naredi nekdo iz največje vladajoče stranke. To je zelo zanimivo. Po eni strani je to priznanje, da vladajoča stranka očitno institucij ne obvladuje, ker če imaš oblast, imaš v rokah dejanske preiskovalne mehanizme. In če greš potem v to, potem najbrž to na nek način ob tem, ko preiskave že potekajo, obe komisiji o katerih sem govoril, celo po besedah gospoda Nemca, zelo dobro opravljata svojo nalogo, sprožene so preiskave institucij, posebno državno tožilstvo, NPU, skratka vklaplja se eno za drugo institucijo, ki so se nekoč same izključile, drugo vprašanje, koliko, seveda, bodo zdaj korektno opravile svoje delo, ko so isti ljudje, ki so bili takrat na enih pozicijah, zdaj na drugih pozicijah, ampak pač, če bo pozornost javnosti, če bo dovolj javnega pritiska, bo verjetno se stvar nadaljevala naprej.

Ampak zakaj zdaj iznenada nova preiskovalka? Prejle je bilo prav zanimivo poslušati gospoda Möderndorferja, ker za nekatere trditve, ki jih je govoril, sem se spraševal ali je ravnokar priletel z lune in to na glavo, ali o čem pravzaprav govori. KNOVS, gospe in gospodje, ima sklep, da bo s preiskavo nadaljevala v okviru svojih pristojnosti, jo pripeljala do konca in pripravila celo sama posebno poročilo za državni zbor. Gospod Möderndorfer je malo prej tukaj razlagal, da smo ugotovili, da smo nepristojni in da smo nemočni ali nekaj podobnega je govoril. To s tem, kar je realno stanje, nima nobene zveze, to si je gospod kar izmislil. To seveda pove, da je ta preiskovalka privlečena za lase.

Zdaj, kaj je v resnici njen namen? Zanimivo je, da sovpada z nekaterimi drugimi zgodbami, ki smo jih razkrili v tem obdobju. Ena od teh je, da je v neformalnem pogovoru ena od prič, konkretno gre za uslužbenca Nove ljubljanske banke v takratnem obdobju, na katerem nivoju in katero funkcijo je opravljal, pač ne morem povedati, izjavil, da ima informacijo, da je v Novo ljubljansko banko gospoda Farrokhzadeha pripeljal ljubljanski župan gospod Jankovič. V tistem obdobju sta si bila z gospodom Möderndorferjem zelo blizu in že samo ta indic bi moral biti razlog, da se gospod Möderndorfer sam izloči iz te zgodbe. Treba ga bo preiskati, ugotoviti ali je verodostojno pač, ampak že samo ta zgodba daje kaj čudno luč v tole, čemur smo danes priča. Upam, da se vsi strinjamo.

Potem, zanimivo je, da smo naleteli na ime ministra za pravosodje. In glej kaj se zgodi? Gospod minister za pravosodje skliče takoj potem tiskovno konferenco, sama naključja, sigurno sama naključja, in razglasi, da ko je bil on na KPK, so dobili informacijo in da je on o tem dal prijavo pristojnim organom. V redu, smo ga povabili na javno sejo, tam seje zadeva precej drugače izkazala, kot je gospod govoril na tiskovni konferenci, to ste si lahko ogledali, lahko si tudi še ogledate. Ampak kar je še bolj zanimivo, kasneje, ko smo zadevo raziskovali naprej, se je pokazalo, da pravzaprav nič ni čisto tako, kot je bilo rečeno, da je pravzaprav precej drugače. In se potem človek vpraša, kako je mogoče, da je šef KPK očitno kršil ves protokol v tej zgodbi, ki je bil običajen, utemeljen in dobro vzpostavljen, in kako je mogoče, da se je tudi na strani NPU kršilo protokol po dolgem in počez, da se je stvari kar urejalo neformalno, malo iz rok v roke, da se ni delalo ne ustreznih zaznamkov, ne ustrezno protokoliralo stvari, vneslo v sistem, ki kot veste, omogoča sledljivost vsake vstopne informacije do tam, kjer se zgodba konča. Edino, o čemer so se vsi strinjali, je, da so kršili protokol, gospe in gospodje, ko je šlo za milijardo dolarjev. Ko je šlo za majhne zneske, se je vse delalo na zakonit način in verjemite, da se bomo s tem še ukvarjali, da bomo to še preiskovali in bomo tej zadevi prišli do konca, komisija, ki jo vodim. In bomo o tem tudi pripravili ustrezno poročilo.

Ampak glede na to, da to smo že odkrili, to že poteka in tudi že kaže na odgovornost posameznikov v tej zgodbi, se človek vpraša, zakaj potem ta nova preiskovalka. Samo za sejanje megle? Zato, da se ne bi nič naredilo? Zato, da bi se to imelo za izgovor, ko bi se reklo, da je treba blokirati delo tistih, ki se s tem že resno ukvarjajo? Upam, da temu ni tako, ampak to, kar sem prej povedal, oprostite, kaže točno v tej smeri. Jaz upam, da se vsi tega zelo dobro zavedate. Ta ustanovitev te nove preiskovalke je na meji legalnega, zagotovo pa preko meje legitimnega. Na meji legalnega zato, ker podvaja nekaj, kar že poteka, in je popolnoma nepotrebno. Zanimivo, da je na to vedno do zdaj pravna služba državnega zbora zelo jasno opozorila, v tem primeru pa niti ne. Kar pa se tiče preko meje legitimnega, pa govorim to ravno zato, ker ta preiskava dejansko že poteka, je že obrodila sadove. Institucije pregona, ki so se leta 2011, očitno na nek signal, same izklopile v nekem trenutku, se spet vklapljajo. Ugotavlja se tudi kontradikcije, zanimiva nasprotja v izjavah posameznikov, ki so bili takrat na pomembnih funkcijah in so tudi danes na pomembnih funkcijah. To se pravi, gre tudi za ugotavljanje že politične odgovornosti.

Zdaj se pa nekaj hoče ustanoviti kar na novo, in to ni legitimno, zaradi tega, ker ima očitno en sam namen – da zamegli zgodbo ali pa da jo usmeri tja, da do pravih podatkov, do pravih ljudi, do pravih vzrokov za nepopisno sramoto za Slovenijo, kar pranje denarja je, ne bi nikoli prišlo. To pa bi nas moralo vse zelo skrbeti, kajti če je to tako, in, žal, vse kaže, da je to tako, smo danes priče zlorabi instituta parlamentarne preiskave, kjer se nekaj ustanavlja zato, da se ne bi nič resničnega ugotovilo. To pa je zelo narobe, gospe in gospodje, in to vsi, ki ste podpisali, to ponovno pretehtajte in raje umaknite svoje podpise.

Kajti preiskava bo potekala naprej, to vam zagotavljam. Potekala bo preko komisije, ki jo vodim, potekala bo preko preiskovalke o bančnem sistemu, tam, kjer že poteka, in za katero vsi dobro veste, da ima gospod Nemec prav, ko je rekel, da dobro poteka. In jo imamo trden namen pripeljati do konca, se pravi, do poročil, ki jih bomo potem dali v obravnavo in potrditev tudi državnemu zboru. Prvi namen, in na to smo lahko tisti v obeh preiskovalkah oziroma komisijah posebej ponosni, je to, da so se institucije že prebudile. To je običajno zadnja faza, ki sledi koncu dela kakšne preiskovalke, ko se ustanovi v državnem zboru. Zdaj pa so se te že zbudile in že potekajo. Gre torej za to, da svoje delo opravimo, tudi ko gre za vprašanje politične odgovornosti, in da v okviru svojih pristojnosti preiščemo, kako sploh so delovali mehanizmi, ki so omogočili, da se je na neki točki kar zaustavilo preiskavo o milijardi dolarjev opranega denarja, s sumom proliferacije, utemeljenim sumom proliferacije, na to so opozarjale tudi tuje preiskave, ljudje, ki so se obrnili, službe, ki so se obrnile na Slovenijo, indicev je bilo, kolikor želite.

In zdaj gre za to, da se delo uspešno opravi. Toda za to ne potrebujemo nove preiskovalke, potrebujemo pa tisto, kar je tako redko v tem državnem zboru, skupno voljo in odločnost, da se enkrat za vselej neko tako stvar preišče in pripelje do konca. Kar pomeni po eni strani, da se izdela ustrezna poročila in se jih tudi sprejme v državnem zboru po obravnavi, in po drugi strani, da svoje delo dosledno in do konca skladno z zakonodajo in svojimi pristojnostmi dejansko izpeljejo preiskovalni organi, institucije, ki so za to v tej državi ustanovljene, kriminalistična policija in vse ostalo. In, seveda, da tožilstvo da potem ustrezen predlog, ki ga obravnava sodišče. Da ljudje, ki so za to zgodbo odgovorni, ki so dejansko oškodovali to državo. Po eni strani zato, ker so storili dejanja, ki so v nasprotju z zakonodajo, ki so v nasprotju z mednarodnimi predpisi in to v očitnem nasprotju. Po drugi strani zato, ker so za milijardni znesek oprostili plačevanje provizij v banki, ki je bila v javni lasti, tudi prekoračitev pooblastil ali pa če želite malomarno delo v službi je kaznivo dejanje. Očitno kaznivo dejanje. In vsi tisti, ki so to stvar začeli, omogočali in izvedli, dejansko odgovarjajo pred roko pravice.

To je največ, kar lahko skupaj vsi naredimo zato državo, da po eni strani pokažemo pred svetom, da smo pravna država, tudi če kdaj z zamudo in tudi če je kdaj vmes na neki točki politika izklopila tisto, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi, to je delovanje prava. In po drugi strani, da povrnemo v največji možni meri zaupanje ljudi v institucije in v demokracijo kot tako. Kajti, če se to ne zgodi, potem je vsaka taka zgodba kontra produktivna. To ni samo moje mnenje, to je tudi mnenje prof. Tomšiča, ga lahko preberete, ga je sedajle objavil. Zakaj? Zaradi tega, ker če take zgodbe razkriješ in se ne zgodi nobenega epiloga, ostanejo brez pravnega epiloga, potem ljudje enostavno samo še zamahnejo z roko in ne verjamejo več, da taka država normalno deluje. To pa je najslabše, kar se državi lahko zgodi.

Gospe in gospodje, zato je skupna odgovornost nas vseh, da te stvari v okviru svojih pristojnosti dosledno in dejansko do konca preiščemo in da tudi storimo vse, kar je v naši moči, da pač izrazimo pričakovanje, če sem zelo diplomatski, od vseh tistih, ki delujejo v preiskovalnih institucijah sistema, v organih pregona, da tudi oni brez pomislekov, brez izje, opravijo svojo nalogo. Kajti, če pa se zgodi, da bodo tako, kot je bilo nedavno z nekimi prisluhi o neki drugi zadevi, precej kočljivi, spet zavržene stvari zato, ker bodo ali zastarale ali ker nekdo ne bo pravočasno opravil svojega dela, potem bomo pa lahko samo še enkrat ugotovili, da imamo državo, v kateri imamo državljane prvega in drugega reda. Državljane drugega reda, ki stvari poskušamo raziskati in se nas pri tem blokira, če ne gre drugače tudi z ustanovitvijo neke kvazi preiskovalke in po drugi strani, da imamo državljane prvega reda, za katere potem se v institucijah vedno znova poskrbi, da nikoli ne odgovarjajo pred roko zakona. To, gospe in gospodje, pa bi pomenilo, da je ustava samo mrtva črka na papirju. Tega si Slovenija ne zasluži. Odgovornost, gospe in gospodje, je pa vaša.