Ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča
nedelja, 19. 7. 2009V nadaljevanju objavljamo celoten članek. Organizacija združenih narodov (OZN) združuje skoraj vse države sveta, njen glavni namen pa je predvsem vzdrževanje miru ter ob sodelovanju in spoštovanju človekovih pravic spodbujati ekonomski in socialni razvoj sveta.
Zaradi kršitve Ženevskih konvencij in konvencije proti genocidu, vojne v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in v Ruandi, so se začele resne razprave o ustanovitvi stalnega mednarodnega kazenskega sodišča. Varnostni svet OZN je z resolucijo ustanovil dva »ad hoc« mednarodna kazenska tribunala in sicer Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo v letu 1993 ter Mednarodno kazensko sodišče za Ruando v letu 1994. Oba tribunala sta dobila pooblastilo za pregon in sojenje osebam, obtoženim kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju teh držav in potreba po njuni ustanovitvi je bila eden glavnih dejavnikov za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča.
To je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, sprejetega dne 17.07.1998 na diplomatski konferenci Združenih narodov za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča v Rimu. Sodišče ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Te konference se je udeležilo 160 držav, za statut pa je do izteka roka za podpis, to je 31.12.2000, glasovalo 139 držav. Sodišče je bilo lahko ustanovljeno, ko je statut ratificiralo 60 držav, kar se je zgodilo 01.07.2002. Slovenija je Rimski statut ratificirala kot 48. država. Rimski statut daje mednarodnemu kazenskemu sodišču pristojnost za dejanja genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in agresije. Statut določa pristojnosti le v primeru, če država noče ali ne more preganjati in kaznovati domnevnih storilcev kaznivih dejanj, za katere je pristojno mednarodno kazensko sodišče. To sodišče pa ni pristojno za dejanja, storjena pred začetkom veljave Rimskega statuta. Statut omogoča pregon posameznikov, saj vključuje načelo individualne kazenske odgovornosti ter odgovornost voditeljev za dejanja njihovih podrejenih, določa tudi starostno mejo kazenske odgovornosti nad 18 let ter nezastaranost kaznivih dejanj. Statut pa je tudi določil, da sodišče lahko izreče kot kazen dosmrtni zapor, zapor za določeno število let in denarno kazen, ne more pa izreči smrtne kazni. Od ustanovitve dalje je tožilec sprožil preiskavo o hudodelstvih, ki so bila storjena v Darfurju, Demokratični republiki Kongo, Ugandi in Centralnoafriški republiki. Trenutno poteka zelo odmevno sojenje proti Thomasu Lubangi, nekdanjemu vodji upornikov v DR Kongo.
Slovenska demokratska stranka v celoti podpira delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča in v ta namen je tudi v novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij leta 2008 vnesla rešitve, ki jih vsebuje statut Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z izvrševanjem sodb tega sodišča v primeru, da bi obsojenec prestajal kazen v Sloveniji, spremembe in dopolnitve glede sistematskega in normativnega urejanja področja zagotavljanja duhovne in pastoralne oskrbe v slovenskih zaporih, alternativnih oblik prestajanja kazni, uvedbe posebne zdravstvene komisije, upoštevanja bivalnih razmer, odpravo nepotrebnih administrativnih opravil ter kvalitetne in učinkovite rešitve za razbremenitev strokovnih in drugih delavcev zavodov v korist povečanega obsega njihovega strokovnega dela.
