Uspešno gospodarstvo je ključ do razvoja Slovenije

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je v torek, 12. aprila, gostovala v oddaji V Državnem zboru dogaja na Televiziji ETV. Z voditeljem Igorjem Goštetom sta spregovorila o njeni poklicni poti, napovedani interpelaciji zopet ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak, davčnih blagajnah in delu aktualne vlade na področju gospodarstva, Halozah in 25. obletnici samostojne države, ki jo praznujemo letos.

Poslanka Suzana Lep Šimenko je bila na državnozborskih volitvah prvič izvoljena leta 2014, in sicer v okraju Ptuj III. »Na nepredvidljiv in natrpan urnik sem se navadila že leta 2012, ko sem bila zaposlena v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše,« je na vprašanje, ali je pričakovala, da bo delo poslanke tako naporno, odgovorila poslanka SDS. Pred prihodom v politiko je delala v več gospodarskih podjetjih, nekaj časa tudi kot asistenka na Ekonomsko-poslovni fakulteti. »Med poslanci je premalo tistih, ki imajo konkretne izkušnje iz gospodarstva, za katerega smatram, da ključno vpliva na vse ostale stvari v državi,« je povedala poslanka Lep Šimenko in dodala, da se mnogi uspešni ljudje iz gospodarstva za delo v politiki žal ne odločajo tudi zato, ker so plače precej nižje. Poslanka SDS je v državnem zboru članica odborov za gospodarstvo, za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter za finance in monetarno politiko, kjer je tudi podpredsednica.

V nadaljevanju je Suzana Lep Šimenko pokomentirala tudi napovedano interpelacijo zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak. »Odvzem vnukov od starih staršev, ki sta bila več kot očitno tri mesece primerna za skrbništvo nad vnukoma, je absurd vseh absurdov. Iz podatkov, ki jih imamo, je videti cel kup nepravilnosti,« je bila kritična poslanka SDS in v nadaljevanju opozorila na nekatera sporna dejstva: »Babica je zaprosila za rejništvo na Centru za socialno delo, vendar ministrstvo, ki bi moralo izdati odločbo o tem, tega sploh ni storilo. Nezaslišano je, da očetu, ki je ubil njuno mater, ni bila odvzeta roditeljska pravica, sam pa je lahko podal soglasje, da se otroka odda v rejništvo. Pristojni so tudi trdili, da stara starša nista sodelovala s centrom za socialno delo, konkretnih razlogov pa nikoli niso povedali.« Po mnenju poslanke Lep Šimenko obstaja vrsta očitkov glede dela ministrice, vendar je že primer koroških dečkov tako nenavaden, da je interpelacija zagotovo upravičena.

V poslanski skupini SDS smo pred kratkim v parlamentarno proceduro vložili zahtevo za spremembo zakona, ki  bi ukinila davčne blagajne. »Prepričani smo, da davčne blagajne ne rešujejo tistega, kar je bil cilj zakona, to je zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno. Vsak, ki je prisoten na terenu, vidi, da je učinek davčnih blagajn ravno obraten. Podjetniki imajo zaradi davčnih blagajn zgolj visoke stroške, ki so okoli 1000 in ne 300 evrov, kot je na začetku obljubljala vlada. Več stroškov ima tudi Finančna uprava, marsikje v Halozah pa ni niti signala za telefon, kaj šele za delovanje davčnih blagajn,« je opozorila poslanka SDS in spomnila, da smo bili na tem področju zadnjih letih priča prepogostemu poseganju v zakonodajo, medtem pa se ni naredilo nikakršnih analiz predhodnih ukrepov.

V nadaljevanju pogovora je Suzana Lep Šimenko pokomentirala dejstvo, da so v tem sklicu parlamenta vsi predlogi opozicije zavrnjeni in da so njihove razprave velikokrat brezplodne. »Poslanci smo od ljudi izvoljeni zato, da v državnem zboru opozarjamo in razpravljamo o problemih, ki jih imajo ljudje. Imam občutek, da so koalicijski poslanci zelo malo prisotni na terenu, zato bi bilo dobrodošlo, da bi včasih vprašali ljudi, s kakšnimi težavami se vsakodnevno soočajo,« je odgovorila poslanka SDS in izpostavila potrebo po davčni in administrativni razbremenitvi gospodarstva, saj so plače delavcev danes za marsikaterega podjetnika prevelik zalogaj.

»Ne smemo pozabiti na dejstvo, da imamo danes še vedno 50 tisoč brezposelnih več, kot jih je bilo ob koncu prve Janševe vlade. Nihče se prav tako ne vpraša, kakšno škodo za državo predstavljajo odhodi mladih v tujino, ker zanje pri nas ni dela. V času šolanja se v mladega človeka vlaga, ko pa bi slednji preko dela lahko pričel državi nekaj vračati, odide v tujino,« je opozorila poslanka SDS in izpostavila potrebo po reformi izobraževalnega sistema. »Finančno opismenjevanje mladih je zelo slabo, ministrici pa se ne zdi pomembno, da bi to vključila v izobraževalni proces. Podjetništvo bi morali mladim predstaviti kot eno izmed dobrih možnosti,« je predlagala poslanka Lep Šimenko, vendar se po njenem mnenju vlada ne zaveda, da kako zelo vsaka država potrebuje dobro delujoče gospodarstvo. »Gospodarsko rast imamo le zaradi izvoznikov in črpanja evropskih sredstev, potrebovali pa bi tuje investitorje,« je še dodala poslanka SDS.

Glede dela in uspešnosti aktualne vlade je Suzana Lep Šimenko izrazila pomisleke, češ da še nikoli nismo imeli tako slabe vlade, kot jo imamo sedaj. »Ministri te vlade so povsem razglašeni. Obljubljali so reforme in spremembe, vendar se nič od tega danes ni zgodilo,« je bila kritična poslanka SDS.

Na vprašanje, kako gleda na 25-letno prehojeno pot slovenske države, je poslanka Lep Šimenko izrazila razočaranje, da se v prvih letih samostojne države ni izvedlo nekaj ključnih nalog. »Imamo težave na mnogih področjih, želela bi si drugačno Slovenijo. Kljub vsemu pa verjamem, da bo prišel pozitiven naboj in da se bodo ljudje začeli zavedati, da lahko krojijo usodo Slovenije. Največ lahko naredijo s tem, da gredo na volitve in volijo,« je poudarila poslanka SDS in dodala, da bi morali biti državljani in državljanke bolj ponosni, da imamo svojo državo.

Nenazadnje sta se z voditeljem v pogovoru dotaknila tudi področja Haloz. »Gre za zelo posebno območje. Žal se je v preteklosti mnogo ljudi izselilo iz hribovitih območij, ki vendarle predstavljajo izjemen potencial za vinogradništvo. V poslanski skupini SDS smo podali pobudo, da bi se Haloze obravnavale kot posebno območje. Bili smo uspešni, saj smo od vseh poslanskih skupin dobili podporo. Vendar pa vlada, razen ustanovitve posebne skupine, ki analizira stvari, v proračunu na mojo pobudo ni zagotovila več finančnih sredstev. Jasnih zaključkov in konkretnih korakov tako še vedno ni,« je zaključila Suzana lep Šimenko.