Ursula von der Leyen nova predsednica Evropske komisije

Evropski poslanci so danes v Strasbourgu razpravljali o izvolitvi nove predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen. Ta je za svojo izvolitev potrebovala absolutno večino vseh poslancev, torej najmanj 347 od skupno 747 poslancev s potrjenimi mandati. V tajnem glasovanju, ki je potekalo ob 18. uri, je prejela 383 glasov, s čimer je postala nova predsednica Evropske komisije. To mesto je prej zasedal Jean-Claude Juncker.

Kako so glasovali slovenski poslanci?

Novo predsednico Evropske komisije so podprli vsi štirje poslanci iz Evropske ljudske stranke, Romana Tomc, dr. Milan Zver, Ljudmila Novak in Franc Bogovič, pa tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj iz Renew Europe. Poslanca Milan Brglez in Tanja Fajon (S&D) kandidatke nista podprla.

Romana Tomc je ob tem izpostavila, da je bil nastop Ursule von der Leyen odločen in energičen, za zelo dobrega je ocenila njen program za zaposlovanje in socialo, kot obetavno vladavino prava pod enakimi kriteriji za vse in kot dvorezno davke ter vprašljivo migracije.

^{Vir: Tweeter}

Dr. Milan Zver pa je izrazil veselje, da je Ursula von der Leyen podprla trikratno povečanje sredstev za Erasmus+ program, kar pomeni, da bo imel enega zaveznika več v pogajanjih za povečanje proračuna za omenjeni program. Dr. Zver namreč tudi v tem mandatu ostaja poročevalec za omenjeni program ter najverjetneje tudi glavni pogajalec Evropskega parlamenta. Kandidatko je podprl, ker ga je prepričala z dobrim nastopom na plenarnem zasedanju, v političnem smislu pa od nje pričakuje, da bo prisluhnila tako unionistom kot suverenistom  in da bo poiskala ustrezno ravnotežje. Dr. Milan Zver je v izjavi za STA dejal, da bi novi predsednici Evropske komisije odsvetoval pretirano poseganje v vsebino Lizbonske pogodbe, zlasti na točki modelov odločanja ter spogledovanje s panevropskimi listami za naslednje evropske volitve.

Politična pot Ursule von der Leyen

Ursula von der Leyen je po izobrazbi doktorica medicine, v politiko pa je vstopila z izvolitvijo v deželni parlament Spodnje Saške leta 2003. Nato je bila en mandat ministrica za družino, potem še ministrica za delo. Od leta 2013 je opravljala delo nemške ministrice za obrambo. Za predsednico Evropske komisije je bila predlagana kot članica Evropske ljudske stranke (EPP), in sicer po tem, ko je sistem spitzenkandidatov propadel in ko se je okoli njene kandidature oblikovalo dovolj široko soglasje političnih strank iz evropske (za sedaj še) osemindvajseterice.

Ključni načrti za Evropsko unijo

Ursula von der Leyen je v svoji viziji prihodnosti EU izpostavila, da Evropo čaka kup izzivov, od podnebnih do demografskih sprememb, za reševanje le-teh pa bo pomembna enotnost Evrope.

Von der Leynova vidi do leta 2050 Evropo kot podnebno nevtralni kontinent, v prvih sto dneh od nastopa svojega mandata pa obljublja zeleni dogovor za Evropo in prvo evropsko podnebno zakonodajo. Načrt, ki je v boju proti podnebnim spremembam zelo ambiciozen.

Po njenem mnenju se mora evropsko gospodarstvo okrepiti, pri čemer ne smemo pozabiti na dejstvo, da mora gospodarstvo služiti ljudem in ne obratno. V dobrobit malih in srednjih podjetij si želi uvesti unijo kapitalskih trgov.

Na področju davkov si želi urediti pomanjkljivosti davčnih sistemov in pošteno obdavčitev multinacionalk. Ideje na področju davčnih sistemov so, kot ugotavlja Romana Tomc dvorezne, saj enotni davčni sistemi po celotni Evropi ne obstajajo in bo tovrstno usklajevanje lahko precej trd oreh.

Nova predsednica Evropske komisije napoveduje ureditev minimalnih plač, ki bodo omogočale dostojno življenje Evropejcev, prav tako pa evropsko shemo za brezposelne v obdobju finančnih kriz. Nujno bo tudi zagotavljanje dela za mlade, proračun programa Erasmus+ pa namerava potrojiti.

Von der Leynova je dodala, da se kot mati sedmih otroka zaveda, kako pomembno je zagotoviti vsakemu otroku ključne pravice kot so zdravje in izobraževanje. Več enakosti si želi tudi na področju spolov, po njenem mnenju bi ženske morale zastopati več pomembnih mest, za kar se bo zavzemala tudi v institucijah Evropske unije. Ob tem je von der Leynova že napovedala, da želi iz vsake države članice po 2 kandidata za evropskega komisarja (moškega in žensko) in da je države članice pripravljena zaprositi tudi za novo ime, v kolikor bi ocenila, da je to potrebno tudi v smislu spolne uravnoteženosti evropske komisije.

V povezavi z vladavino prava je dejala, da je le-ta univerzalna in da se mora izkoristiti vse instrumente na evropski ravni, ki jo zagotavljajo. Po njeni oceni se pri konceptu delovanja pravne države ne sme sprejemati kompromisov.

Zavzela se je tudi za zmanjševanje nezakonitih migracij, pri čemer je napovedala oster boj proti tihotapcem z ilegalnimi migranti in organiziranemu kriminalu ter polno učinkovitost Frontexa do leta 2024. Po njenih besedah Evropa potrebuje stabilne zunanje meje, pri čemer mora ponuditi več pomoči tistim državam članicam, ki so najbolj izpostavljene na migrantski poti.

Nova predsednica Evropske komisije obžaluje, a spoštuje izstop Velike Britanije iz EU. Dodala je, da je pripravljena podaljšati čas izstopa, če bo to potrebno.

Von der Leynova je prepričana, da potrebujemo več Evrope, da potrebujemo tudi večjo vključenost državljanov v delovanje Evrope, zaradi česar namerava organizirati tudi dvoletno konferenco o evropski prihodnosti, saj moramo imeti »močan in enoten glas«.

»Evropa je podobna dolgemu zakonu. Ljubezen ni veliko večja po prvem poročnem dnevu, postane pa po določenem času globlja,« je zaključila von der Leynova, ki je med nagovorom požela več aplavzov evroposlancev.

Vir slike: www.europarl.europa.eu