Urška Bačovnik Janša: "Govoricam o sebi se lahko smeješ, otrok pa je nekaj svetega, nedolžnega in čistega, česar se nihče ne sme dotikati."

Revija Jana danes objavlja intervju z Urško Bačovnik Janša. V njem med drugim pove, da bi “od novinarja Dejana Karbe, ki je na policiji poizvedoval, zakaj ne preiskujejo umora najinega otroka, kot mamica, pa tudi zdravnica, pričakovala vsaj zelo iskreno in globoko opravičilo.” V pogovoru je spregovorila o radostih materinstva in sinu Črtu, ki je po njenih besedah “zelo živahen in odločen otrok” in upa “da bo zrasel v dobrega človeka z jasnimi cilji”. Na vprašanje o tem, kako združujejo službene obveznosti in vseeno uspejo funkcionirati kot družina, je odgovorila, da “pomanjkanje časa ni samo naš problem, ampak problem večine družin. In še posebej tistih, ki imajo majhne otroke. Treba je sprejeti dejstvo, da časa zase preprosto nimaš. Vendar so ti mali škrati, ki nas potrebujejo 24 ur na dan, zelo zabavni in še prehitro rastejo,” je povedala.”Toliko izkušenj imam, da sem vedela, da bo zelo dinamično in da aktivna vključenost v vrh politike lahko prinese osebne diskreditacije vse družine. Nisem se zmotila,” je odgovorila na vprašanje, kako je biti žena Janeza Janše. O ljudeh, ki jih srečuje v vsakdanjem življenju, pa je dejala, da tisti, ki obiskujejo njeno ambulanto, prihajajo tja po pomoč in pričakujejo njeno strokovnost in nasvet, prijatelji pa so z njo popolnoma odkriti “in pri njih dobivam podporo, tudi če se o vsem ne strinjamo.” Povedala je, da se ji “še ni zgodilo, da bi bil kakšen neznanec z mano neprijazen. Vedno sem bila do ljudi spoštljiva in to se mi nekako vrača.”O moči in vlogi medijev pa soproga predsednika vlade meni, da imajo posebno moč. “Mediji ustvarjate prostor, v katerem se ljudje lahko z vašo pomočjo ozavestimo, povežemo, najdemo vir upanja, vere in pristne radovednosti ter se aktiviramo, lahko pa ustvarjate prostor zlorabe, nezaupanja, sovraštva in prezira, ki ljudi zapre med štiri stene in v njih krepi medsebojno nezaupanje ter zlovoljnost. Iz nepomembnih stvari lahko ustvarjate velike zgodbe in nasprotno. Običajen človek se vas mora navaditi in se sčasoma naučiti presojati, katero od teh dveh poti ste izbrali.”Spregovorila je tudi o govoricah, povezanih z njenim zdravjem in zdravjem moža ter sina. Pojasnila je, da so zadnje leto govorice res presegle vse meje dobrega okusa ter poudarila, da se je “težko navaditi na laži in medijske zlorabe, sploh če se poslužujejo tem, ki so že po naravi delikatne. Tabloidna revija si je dovolila zapisati več grdih laži o meni in Janezu. Nobeden od naju nikoli ni imel psihičnih težav. Hvala Bogu, saj v življenju lahko vsakega doleti bolezen. Sama kot zdravnica nimam absolutno nobenih predsodkov do duševnih bolezni in bi lahko o tem mirno govorila. Boli pa me, da v resnici teh novinarjev sploh ne zanima, kako kdo živi, ampak se zdi, kot da nas uporabljajo zgolj za obešalnik, na katerega obešajo svoje senzacionalistične in brezsramne domislice, s katerimi upajo, da bodo pridobili kakšnega bralca več. Hkrati pa je omenjena revija s tem pokazala tudi posmehljiv in prezirljiv odnos do vseh ljudi, ki se vsakodnevno soočajo z duševnimi boleznimi in stiskami,” je poudarila.”Kadar gre za otroka, smo mamice še posebej občutljive in tudi zaščitniške in ne dovolimo, da bi naši otroci postali tarča javnosti,” je o govoricah glede bolezni sina Črtomirja dejala Urška Bačovnik Janša. “Vsak otrok ima pravico do zasebnosti in mirnega razvoja, ne glede na to, čigav je. Govoricam o sebi se lahko nekako smeješ, otrok pa je nekaj svetega, nedolžnega in čistega, česar se nihče ne sme dotikati. Zato me je zelo pretreslo in tudi bolelo, ko sem začela dobivati sočutna in bodrilna pisma mamic otrok z Downovim sindromom in sem jim morala povedati, da je moj otrok zdrav. Te mamice resnično trpijo in so bile tako samo še enkrat osramočene, ker so pisale ranljive stvari na napačen naslov, in ranjene, ker so spet ostale same s svojo bolečino, v resnici pa bi bile upravičene do sočutja, tolažbe in dostojanstva,” je dejala.Na vprašanje o tem, kako je reagirala na novico o smrti sina zaradi prevelikega odmerka pomirjeval, pa je povedala, da bi “od novinarja Dejana Karbe, ki je na policiji poizvedoval, zakaj ne preiskujejo umora najinega otroka, kot mamica, pa tudi zdravnica, pričakovala vsaj zelo iskreno in globoko opravičilo.”Po njenem mnenju pri širjenju zgodb sploh ne gre več za nedolžno podtikanje oziroma tračarjenje, ampak za pravo tovarno laži. “Pravzaprav zadnje leto nisem slišala nič, kar bi bilo res,” je dejala. Na vprašanje o tem, če je kdaj razmišljala o tem, da s sinom prestreza najnižje udarce namenjene njenemu možu, je odgovorila, da je “začutila, da v vseh teh zgodbah sploh ne gre več zame, za našo družino, za sina, ampak za globoko potrebo ljudi, ki te zgodbe ustvarjajo in širijo, da izbruhajo svoje sovraštvo, ker z njim očitno ne morejo več živeti. Pri tem jim ni več mar ne za osebo, ne za politično barvo in tudi ne za resnico.”Premierjeva soproga je odgovorila tudi na vprašanje, povezano z njenim “razkošnim življenjem” in dejala, da “take pritiske in zavist lahko prenašava izključno zaradi medsebojnega zaupanja in poštenosti ter transparentnosti najinega življenja. Ljudje, ki opravljamo poklic, ki zahteva celega človeka, veliko osebnega odrekanja in zelo trdo delo za povprečno plačilo, ne živimo za denar,” je dejala in poudarila, da je “za naju razkošno življenje izključno življenje v medsebojnem zaupanju in ljubezni, kar je daleč od blišča in bahavosti.”O svojem poklicu pa je povedala, da ga ne dojema kot službo, ampak “bolj kot neke vrste način življenja. Svojo zdravniško torbo vzamem vedno s seboj. Dokler je nisem tovorila s sabo, sem pogosto naletela na kakšno prometno nesrečo ali kaj podobnega. Je kot neki angel varuh, da se nikomur okoli mene nič ne zgodi.”Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji revije Jana.Vir foto: spletna stran Jane