Ureditev razmer v zdravstvu bi morala biti prioriteta aktualne vlade, vendar žal ni tako

Jelka Godec (170)

Tri leta in pol vlade Mira Cerarja so izgubljena leta za slovensko zdravstvo, je pred preiskovalno komisijo dejala Alenka Bratušek.

Na današnji seji preiskovalne komisije glede nakupa in prodaje žilnih opornic sta pričala nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je od aprila do septembra 2014 prevzela tudi funkcijo ministrice za zdravje, in Borut Smrdel, predsednik Državne revizijske komisije.

Po mnenju Bratuškove je zdravstvo v tem trenutku problem številka ena v naši državi, zadnja tri leta in pol, odkar vlado vodi dr. Miro Cerar, pa so po njenem mnenju izgubljena leta, ko bi se moralo v zdravstvu marsikaj narediti, a se ni. Tako kot se je njena vlada osredotočila na stabilizacijo in reševanje finančnega sistema, bi se morala vlada dr. Mira Cerarja po njenem mnenju prioritetno lotiti reševanja zdravstva. Bratuškova je sicer priznala, da bi njena vlada lahko in morala na področju zdravstva narediti več, vendar jim »okoliščine niso dopuščale, da bi v zdravstvu naredili kaj več.«  Bratuškova je izpostavila, da so se v njenem mandatu predvsem ukvarjali z reševanjem države pred bankrotom in bančno luknjo. Dodala je, da je bilo v njeni vladi največ zamujenega na področju zdravstva takrat, ko je resor vodil Tomaž Gantar. Priznala pa je, da so že v koalicijskem dogovoru premalo pozornosti namenili zdravstvu, zaradi česar je vsak Gantarjev predlog naletel na težko koalicijsko usklajevanje; najbolj pa, da so rešitvam nasprotovali v Državljanski listi.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, kaj je tisto, kar je takratna vlada vendarle nameravala narediti na področju zdravstva, je Bratuškova omenila pobudo takratnega ministra za finance dr. Uroša Čuferja, ki je predlagal, da bi vse slovenske zdravstvene ustanove nakupovale zdravstveni material preko ene večje bolnišnice v tujini, vendar do realizacije te ideje ni prišlo. Če bi njena vlada imela več časa pa bi se, tako Bratuškova, lotili tudi vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst.

Spomnila je tudi, da je prvi minister za zdravje v njeni vladi Tomaž Gantar, po letu dni odstopil, a vse do danes ni povedal, kdo so tisti lobiji iz ozadja, ki imajo tolikšno moč, da zaradi njih odide minister. Tudi njej osebno namreč  ni želel razkriti ničesar o lobijih. Bratuškova je ob tem še razkrila, da se je stranka DeSUS po Gantarjevem dohodu odpovedala zdravstvenemu ministrstvu in ni imela več želje, da bi bil minister nekdo iz njenih vrst. Glede Gantarjevega naslednika na zdravstvenem ministrstvu, pa je Bratuškova povedala, da ni imela pretirane sreče z Alenko Trop Skaza, ki je bila ministrica le kratek čas. Alenka Bratušek pa se je dotaknila tudi dogajanja v takrat največji vladni stranki Pozitivni Sloveniji in razpadu vlade. »Predsednik vlade ni neka figura v rokah predsednikov parlamentarnih strank,« je bila jasna Bratuškova, zato se je po kongresu Pozitivne Slovenije, kjer je stranko zopet prevzel Zoran Jankovič, odločila, da odstopi kot predsednica vlade.

Glede korupcije in sumov kaznivih dejanj pri nakupu in prodaji žilnih opornic je Bratuškova dejala, da je nedopustno, da se takšne stvari dogajajo, da pa predvsem od organov pregona pričakuje, da bodo svoje delo zares opravili. Na vprašanje Jelke Godec, ali je kot predsednica vlade in ministrica za zdravstvo čutila kakršne koli pritiske zdravstvenih lobijev, je Bratuškova odgovorila nikalno. V času vodenja ministrstva in vlade se tudi ni nikoli srečala s problematiko različnih cen žilnih opornic, saj da je na to ni nihče opozoril. Zanimivo pa je, da je ob tem poudarila, da preplačil žilnih opornic po njenem mnenju ni bilo za okoli 500 milijonov evrov, kot se v javnosti danes pojavljajo informacije, temveč manj.

V nadaljevanju je pričal še predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel, vendar o konkretnih revizijah na odprtem delu seje ni smel govoriti, zato so člani in članice preiskovalne komisije del zaslišanja opravili brez navzočnosti javnosti.

Je pa Smrdel na javnem delu zaslišanja povedal, da je revizijska komisija v letu 2017 revidirala 26 zadev s področja zdravstva, od tega je v 14 primerih ugodila zahtevkom za revizijo. V letu 2016 in 2017 sta se dve zadevi nanašali na žilne opornice, od tega je bilo eno skupno javno naročilo, ki ga je izvedlo ministrstvo za javno upravo. Ob tem je še dodal, da komisija letno prejme sicer več sto zahtev za revizijo, vendar mnoge izmed njih zavrže.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali je revizijska komisija v zadnjih dveh letih kdaj revidirala UKC Maribor, je Smrdel odgovoril nikalno. Povedal je tudi, da se na revizijski komisiji večkrat soočajo s težavo kratkih zastaralnih rokov zadeve, ki jo prejmejo, saj so zadeve pogosto že v trenutku, ko jih prejmejo, dokaj časovno oddaljene. Ob tem je Smrdel še dejal, da bi nekatere ugotovitve preiskovalne komisije v vmesnem poročilu lahko predstavljale prekršek pri javnem naročanju. A je tudi ob tem opozoril, da se pri njihovem ravnanju na tem področju pojavlja težava relativno daljše časovne oddaljenosti od teh dogodkov in kratkih zastaralnih rokov.

Naslednje zaslišanje preiskovalne komisije bo prihodnji četrtek, 25. januarja, ob 8.15 ko bo zaslišan minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.