Umrl je Dušan S. Lajovic

Končala se je bogata življenjska pot domoljuba in podjetnika Dušana S. Lajovica. Človeka, ki je bil upornik zoper komunizem in nacizem, človeka, ki je bil zapisan demokraciji in predan samostojni Sloveniji. Navkljub temu, da je velik del svojega življenja preživel v tujini, v Avstraliji, pa nikoli ni opustil svoje pripadnosti slovenskemu narodnemu telesu.

Letos prejemnik Pučnikove plakete

Letos je Dušan S. Lajovic tudi prejel  Pučnikovo plaketo, ki je namenjena tistim izjemnim posameznikom, ki s svojim javnim delovanjem, bodisi v politiki bodisi na drugih družbenih področjih (znanost, mediji, civilna družba), pomembno prispevajo h krepitvi demokratičnih standardov in rasti demokratične politične kulture v Sloveniji.  In takšen izjemen posameznik je Dušan S. Lajovic tudi bil.  Ob podelitvi plakete je dr. Matevž Tomšič med drugimi dejal: »Lajovic je velik del svoje življenjske energije vložil v sistematično razgaljanje dejanskega značaja bivšega komunističnega režima in njegovih nosilcev, ki so si kasneje nadeli maske demokratov, a svojega karakterja niso spremenili – dejansko še vedno delujejo na način, ki z vrednotami evropske civilizacije nima kaj dosti skupnega.«

Avtor izjemno pomembne knjige Med svobodo in rdečo zvedo

Dušan S. Lajovic je bil tudi avtor knjige Med svobodo in rdečo zvezdo ter avtor spletne strani udba.net., ki je mnogim Slovencem odprla oči, kako velikanska in zločinska hobotnica je bila slovenska in jugoslovanska Udba. To izjemno dragoceno delo je izšlo leta 2003 pri založbi Nova obzorja, katere solastnik je bil do lanskega leta tudi Lajovic sam. Mnogi levi mediji in postkomunistični politiki so želeli postavljali pod vprašaj verodostojnost tega obsežnega seznam Udbe, ki ga je objavil Lajovic in s tem povzročil v slovenskem prostoru velikansko vznemirjenje in strah pred spoznavanjem resnice. Med drugimi se je na tem seznamu znašel tudi nekdanji Türkov svetovalec Franci Perčič, ki je hkrati trdil, da ni bil nikoli član Udbe. Toda višje sodišče je v sodni zadevi Perčič proti Janezu Janši razsodilo, da je objavljeni seznam, ki je zapisan tudi na mikrofilmu iz centralne evidence republiškega sekretariata za notranje zadeve iz leta 1987 in ga hrani Arhiv Republike Slovenije, povsem verodostojen.     

Uspešen podjetnik v Avstraliji

Dušan S. Lajovic se je rodil 26. januarja 1925 v Ljubljani.  Rodil se je v družini uspešnega tovarnarja, saj je oče Emil ustanovil tovarno Tuba v Ljubljani, ki so jo komunisti nacionalizirali, družina Lajovic pa jo je z denacionalizacijo v samostojni državi Sloveniji tudi dobila nazaj. Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v zasebno gimnazijo na otok Brač, ki so jo vodili dominikanci. V času druge svetovne vojne je družina Lajovic  deloma živel v Ljubljani, deloma pa v Italiji. Po vojni se je znašel v begunskih taboriščih in v centru 303 v Trstu. 27. januarja 1950 se je poročil z Aleksandro Hreščak in marca tega leta sta odšla v Bagnoli Camp v Italiji, nato pa prek Neaplja v Avstralijo. V Sydneyju je začel novo življenje in tu je našel drugo domovino. V Avstraliji sta se zakoncema Lajovic tudi rodila sin Mitja in hčerka Alenka.

V Avstraliji je nadaljeval družinsko tradicijo iz Ljubljane, začel je postavljati tovarne za proizvodnjo tub ne samo v Avstraliji, temveč tudi po različnih državah Južne Azije in Amerike.

Pomagal k mednarodnemu priznanju Slovenije

Leta 1989 so avstralski Slovenci v pričakovanju novih premikov v Sloveniji in ob ustanovitvi Demosa začeli moralno in materialno podpirati novo gibanje z velikim upanjem na prihodnost. Junija 1991 se je Lajovic prvikrat po 46 letih vrnil v Slovenijo, kjer je bil 26. junija navzoč pri razglasitvi samostojne Republike Slovenije. Takole se je spominjal teh dni:

»Videl sem, kako so sneli zastavo z rdečo zvezdo in kako so dvigali novo slovensko zastavo. Ves ta čas, dolgega pol stoletja, sem živel med svobodo, ki mi jo je prijazno ponudila moja druga domovina Avstralija, in rdečo zvezdo, ki se je bohotila nad mojo rojstno domovino Slovenijo. Tja so ves čas moje fizične odsotnosti mnogokrat romale moje misli in dobre želje. Spomini na srečno mladost in vse drage, ki so ostali tam, so v meni velikokrat vzbujali silno hrepenenje. Ko sem se julija 1991 vrnil v Avstralijo, sem začel takoj organizirati zbiranje pomoči v podporo novi državi tako med avstralskimi Slovenci kot tudi pri avstralski vladi, na Novi Zelandiji in v Maleziji.«

Ambasador Republike Slovenije v vseh pogledih

Še v istem mesecu je bil Lajovic imenovan za posebnega veleposlanika z vsemi pooblastili, da zastopa Slovenijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Nove Zelandije. Leta 1992 je bil imenovan za častnega konzula Slovenije na Novi Zelandiji, leta 1997 pa za častnega generalnega konzula za Novo Zelandijo; to funkcijo je opravljal do 1. julija 2003.

Leta 2005 mu je bil ob njegovi 80-letnici podeljen zlati red za zasluge »pri povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji, pri osamosvojitvi Republike Slovenije, mednarodnem priznanju in gospodarskih povezavah Slovenije s svetom na diplomatskem mednarodnem področju«.

Slovenska demokratska stranka izreka iskreno sožalje družini in vsem sorodnikom Dušana S. Lajovica.