V Državnem zboru so se z jutranjimi sejami odborov in komisij pričela zaslišanja kandidatov za ministre, ki jih v imenovanje v svojo vlado predlaga mandatar Robert Golob. Pred pristojno komisijo je dopoldne cilje in vizije s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu predstavil kandidat Matej Arčon, ki ga za ministra predlaga Gibanje Svoboda.
Predstavitev kandidata za ministra brez resorja pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Mateja Arčona je bila bolj opisne narave in ne predstavitev vsebine prihajajočega dela ter soočenja s problemi, s katerimi se ukvarjajo naši rojaki v zamejstvu in po svetu. Arčon je v svoji predstavitvi izrazil zadovoljstvo nad preteklim financiranjem urada in izpostavil problem dvojezičnih tabel.
Suzana Lep Šimenko je spregovorila kot prva razpravljalka in izrazila veselje, da je kandidat za ministra pohvalil delo dosedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Med drugim jo je zanimalo, kaj se bo v prihodnje storilo, da se bo zaustavil trend odhajanja mladih v tujino in izpostavila primer Štajerske, Koroške in Prekmurja, odkoder se številni Slovenci selijo čez mejo. »Ko sem prebirala koalicijsko pogodbo, nisem našla spodbud, ki bi mlade spodbudile ostati v Sloveniji. Namreč, če želite razveljaviti sprejeti Zakon o dohodnini, pomeni, da boste na nek način zaustavili to, da bi imeli Slovenci leta 2025 višje neto plače in višina plače, višina denarja, ki ga dejansko vsak dobi na račun, je eden izmed pomembnih razlogov, da se zlasti mladi odseljujejo izven meja Slovenije,« je na temo problematike mladih povedala Suzana Lep Šimenko in izrazila skrb, da iz kandidatove predstavitve ni zaznala nobenih ukrepov s tega področja.
.@lepsimenko: Ko sem prebirala koalicijsko pogodbo, nisem našla ničesar, kar bi mlade vzpodbudilo, da bi ostali v SLO. Če želite razveljaviti #zakonodohodnini, boste zaustavili, da bi Slovenci imeli višje plače. Mladim je pomembno, koliko plače bodo dobili na račun. #hearing pic.twitter.com/OmSgAYtgTQ
— SDS (@strankaSDS) May 28, 2022
Lep Šimenkovo je tudi zanimalo, kako bo ministrstvo okrepilo sodelovanje zlasti z znanstveniki in gospodarstveniki, ki so izven meje in s katerimi konkretnimi ukrepi bi jih kot minister pritegnil k sodelovanju s Slovenijo ali morda k temu, da bi se v Slovenijo vrnili. V nadaljevanju je tudi opozorila, da je Slovencem v zamejstvu in po svetu bila na letošnjih državnozborskih volitvah kršena ustavna pravica, saj so številni prepozno dobili volilni material: »Žal so volilni material številni Slovenci, ki živijo izven Slovenije, dobili prepozno. Mene zanima, kakšno je vaše mnenje okoli tega. Številni so še nedolgo nazaj pisali, objavljali, da zdaj so pa končno dobili volilni material, kar je seveda velika napaka. S tem jim je bila seveda tudi kršena ustavna pravica. Zanima me vaš pogled na to in kaj boste kot minister storili, da se kaj podobnega več nebi zgodilo.«
Poslanca Francija Kepo je zanimalo, ali bo prišlo do poenostavitve postopkov pridobitve slovenskega državljanstva za Slovence, ki živijo v tujino ter na kakšen način bodo izboljšali uporabo slovenskega jezika v zamejstvu, predvsem na Hrvaškem, kjer so glede slovenskega jezika zelo skromni.
Naslednji je spregovoril Danijel Krivec, ki je povedal, da v Arčonovi predstavitvi ni bilo vsebine in perspektive: »Glede perspektvi sem malo slišal. Zanima me, kaj želite v tem mandatu narediti na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu, ker lepo je govoriti, potem pa je treba stvari udejanjiti.« Krivec je tudi opozoril, da poročilo ministrice v odhodu Helene Jaklitsch dokazuje, da je stanje na uradu zelo dobro.
.@KDanijel na #hearing: "Glede samih perspektiv sem slišal bolj malo. Zanima me zgodba o perspektivah. Kaj nameravate storiti v tem mandatu ne področju #SlovenciVZamejstvu?"
— SDS (@strankaSDS) May 28, 2022
🗣️Vabljeni k spremljanju #hearing za ministre na Nova24TV2 in TV SLO3👀 pic.twitter.com/LUi0AO1K48
»V vašem programu Gibanja Svoboda nisem opazil niti besede o Slovencih v zamejstvu in po svetu, kar me izredno preseneča, da se tako velika skupina ljudi izpusti iz obravnave. Problemov Slovencev v zamejstvu in po svetu se je treba lotiti bolj resno in sistematično in ne zgolj delati neke všečne PR poteze,« je uvodoma povedal Jože Tanko, ki je tudi izpostavil, da bi morali v prihodnosti razmisliti o tem, ali bi v slovenskem parlamentu tudi imeli poslance iz imigracije: »Gre za ambicijo, da se politično aktivira četrtino slovenskega prebivalstva, ki živi zunaj meja Slovenije.«
.@TankoJoze: V vašem programu nisem opazil niti besede o #SlovenciVZamejstvu, kar me izredno preseneča, da se tako velika skupina ljudi izpusti iz obravnave. Težav #zamejstvo se je treba lotiti resno in sistemsko, ne kot neke PR všečne poteze. #hearing pic.twitter.com/QFNly6hNbZ
— SDS (@strankaSDS) May 28, 2022
»Veliko se govori glede povezovanja in sodelovanja, predvsem mladih. Slovenska skupnost je v tujini dobro organizirana in prežeta z religijo, s krščanstvom. Slovenska katoliška cerkev ima povsod dobro zastopanost in to sodelovanje zunaj meja se dogaja na tedenski, celo dnevni ravni, saj se liturgija odvija v slovenskem jeziku, pa naj bo to na Švedskem, v Nemčiji ali drugod po svetu,« je v nadaljevaju še povedal Tanko, ki je prepričan, da iz tega dobrega sodelovanja namerno izloča slovensko Cerkev. V tem delu je Tanka zanimalo ali bo v prihodnje prišlo do kakšnega globjega sodelovanja med uradom in Škofovsko konferenco, saj je to zelo pomembno, ker je slovenska Cerkeve ključno vezivno tkivo Slovencev kjerkoli na svetu.
Na koncu je Jože Tanko izpostavil tematiko podeljevanja državljanstev Slovencem živečim izven naših meja. »Tukaj se pojavljajo večji zadržki, kot pri podeljevanju slovenskega državljanstva ljudem, ki prihajajo v Slovenijo iz držav bivše države pa niso Slovenci. Ti pridejo lažje do statusa, kot pa Slovenci živeči v tujini. Na tem področju bi morali narediti pomemben korak.«
Foto: Matija Sušnik/DZ
