Ukrepi ministrstva za gospodarstvo prepočasni in neučinkoviti

»Ministrstvo za gospodarstvo reagira na finančno in gospodarsko krizo prepočasi, ukrepi ki so bili sprejeti, pa so v glavnini neučinkoviti,« je na novinarski konferenci dejal predsednik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS mag. Marko Pogačnik.

Celotni prispevek mag. Pogačnika objavljamo v nadaljevanju.
1.    Ocena stanja

Finančna in gospodarska kriza nista priložnost, kriza je katastrofa. To jasno kažejo naslednje številke:
•    bruto domači proizvod se je na medletni ravni znižal za 7,3 %. Večje znižanje znotraj Evropske unije na medletni ravni so od Slovenije imele  le tri baltske države,

•    za več kot 20,9  % se je na medletni ravni zmanjšal izvoz, čeprav je slovensko gospodarsko predvsem  izvozno usmerjeno,

•    na trgu dela  Slovenija v danem trenutku beleži  94. 591 brezposelnih oseb, kar je za 45,2 % več kot v enakem mesecu lanskega leta. Stopnja registriranih brezposelnih se je povzpela čez 9 %, polega tega je še več kot 78.000 zaposlenih vključenih v pomoč delodajalcem s subvencioniranjem delovnega časa in čakanja na delo,

•    javno finančni dolg je narasel na 32, 6 % bruto domačega proizvoda. Leta 2008 je ta znašal le 21,5 % kar predstavlja več kot polovično povečanje. Napoved za leto 2013 je zadolženost v višini 54 % bruto domačega proizvoda, kar pa ne izključuje večje zadolžitve, če se bo obstoječe stanje nadaljevalo. Po nekonsolidiranih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna v osmih mesecih letos dosegel že 1.031 mio EUR,

•    Zanimiv je predvsem kazalnik gospodarske klime (Economic sentiment indicator) – če je  Slovenija v letu 2008 (avgust) med državami Evropske unije s 100,4 točkami zasedla  4. mesto, je v letu 2009 (avgust) z 59,8 točkami  uvrščena na rep lestvice, na 25. mesto. Povprečje Evropske unije je 86 točk.  Slovenija je med vsemi državami evropske unije izgubila največ točk. To nedvomno kaže, da gospodarske in finančne krize niso povzročili samo zunanji dejavniki, temveč tudi notranji.

Ministrstvo za gospodarstvo reagira na finančno in gospodarsko krizo prepočasi, ukrepi ki so bili sprejeti, so v glavnini neučinkoviti. Pogrešamo dolgoročnejše ukrepe, ki bi bili razvojno naravnani za gospodarstvo. Večina ukrepov je bila sprejeta za gašenje že narejene škode in blažitve socialnih problemov. Ministrstvo za gospodarstvo je eno izmed tistih, ki je v zadnjem letu izvedlo najmanj ukrepov in tudi ni predstavilo ali izpeljalo nobenega sistemskega ukrepa. Ukrepi v drugih državah EU so učinkovitejši, kar se nedvomno vidi iz kazalnika gospodarske klime znotraj držav EU.

Slovenija ima najvišji strošek delovne sile, kar predstavlja velik pritisk na delodajalce ter slovensko gospodarstvo dela nekonkurenčno.

Likvidnosti krč se nadaljuje, jamstvena shema ni zaživela ter nima pravega učinka. Kreditiranje malih in srednje velikih podjetji je skoraj zamrlo.

Infrastrukturne investicije predstavljajo enega od pomembnejših dejavnikov protikriznih ukrepov oziroma blažilcev krize. Slovenija  je na tem področju podhranjena. Časovnica za posamezne projekte infrastrukturnih vlaganj v železnice, telekomunikacije in energetiko se vedno bolj odmika. Preveč toga in neusklajena zakonodaja na področju javnega naročanja, gradenj, varstva okolja in prostora, so eden izmed vzrokov obstoječega stanja. Zadnja sprememba prostorske zakonodaje je celo prinesla podaljšanje postopkov iz teoretičnih 24 mesecev na 37 mesecev, kar je dovolj zgovoren podatek, kakšna strategija se vodi na področju infrastrukturnih investicij.

Zaskrbljujoče je neusklajeno delovanje ministrstev za gospodarstvo in financ. Kar predlaga minister za finance, ruši minister za gospodarstvo, kar predlaga minister za gospodarstvo, ruši minister za finance.  V času krize bi pričakovali, da vsaj ti dve ministrstvi delujeta usklajeno ter iščeta rešitve izhoda oziroma blažitve finančne in gospodarske krize. Ministrstvo za gospodarsko je iz svojega resorja izločilo oddelek ekonomske diplomacije, kar ocenjujemo kot slabo in vse prej kot primerno v obdobju krize, ko bi bilo potrebno ekonomsko diplomacijo krepiti predvsem v tržnega smislu.
Pri kadrovanju je nedopustno,  da so največja podjetja v večinski državni lasti daljše obdobje brez vodstev (Nova Ljubljanska banka d.d., Slovenske Železnice, Zavarovalnica Triglav) in s  tem posledično brez ustrezne strategije upravljanja. Vlada in posamezni ministri imajo velik vpliv na nadzorne svete posameznih družb, zadnji primer odstavitve direktorice direktorata za zakladništvo jasno dokazuje, da se neposlušnost kaznuje.

2.    Kaj bi še morali narediti v spopadu s krizo

•    Sprostiti likvidnostni krč. Pomembno je, da so likvidnostna sredstva dostopna malim in srednje velikim podjetjem.

•    Potrebna bi bila večja fleksibilnost trga delovne sile, zmanjšanje administrativnih postopkov pri zaposlovanju delovne sile, oprostitev plačila prispevkov, ki jih krije delodajalec za novo-zaposlene in tiste, ki se odločijo za samozaposlitev.

•    Gospodarstvo potrebuje direktne ukrepe za njegovo razbremenitev z znižanjem stopenj davkov od dohodka pravnih oseb ter davka iz dejavnosti. Potrebno bi bilo zvišati olajšave za investicije ter raziskave in razvoj.

•    Še dodatno je potrebno skrajšati rok za vračilo preplačanega davka, zvišati podjetjem prag prihodkov po katerem se obračunava DDV po plačni realizaciji, vzpostaviti finančno disciplino ter zmanjšati  plačilne roke za podjetja, ki so v večinski državni lasti.

•    Nujno bi bilo pospešeno in učinkovito vlagati v javno infrastrukturo, saj to omogoča ponovno oživitev gospodarstva in s tem posledično odpiranje novih delovnih mest.

•    Potrebna je uskladitev zakonodaje na področju javnega naročanja, gradenj, varstva okolja, prostora.

•    Izvajati bi treba projekte, ki omogočajo takojšne črpanje sredstev iz skladov EU.

•    Pripraviti je treba nacionalni energetski program. Brez jasnih energetskih smernic naša podjetja tavajo v temi. Uspešen, moderen in jasno zasnovan energetski program je lahko smernica tudi za podjetja – v kakšne tehnologije naj vlagajo na področju energetike in tako posredno prebrodijo krizo. Podjetja morajo dobiti jasne signale in zaveze države, kaj bo v energetiki jutri – pojutrišnjem in kakšna tehnologija bo imela podporo. Vse te usmeritve nam lahko dajo kvaliteten nacionalni energetski program, ki bi ga danes morali imeti, vendar ga še nimamo.

•    Internacionalizacija –  pomoč podjetjem pri  odpiranju prodajnih poti v tujino, sofinanciranje skupinskih sejmov v tujini, okrepiti gospodarsko diplomacijo . Spodbujanje malih in srednje velikih podjetij v izvozno poslovanje. Sofinanciranje poslovnih klubov v tujini s strani vlade.

•    Nujna je jasna strategija podjetij v večinski državni lasti, ki še vedno predstavljajo vitalne gospodarske subjekte. Posebna pozornost naj se nameni odgovornemu upravljanju in razvoju strategij, ki bodo zagotavljale ne le njihov obstoj, temveč tudi krepile konkurenčnost. Neodgovorno je, da se ukvarjajo samo z zadovoljevanjem parcialnih političnih interesov, ki jih predstavljajo menjave vodstev in nadzornih svetov podjetij. Večmesečni postopki izbire in imenovanja vodstev hromijo njihovo delovanje.

•    Nujno je treba oblikovati strateške prioritete, ki bi minimizirale učinke gospodarske in finančne krize.

•    Z neposrednimi investicijami je treba spodbuditi trošenje prebivalstva, da bi se tako spodbudila gospodarska aktivnost v času gospodarske krize.