[UKREP ZA DRŽAVLJANE] S spremembo zakona o dohodnini za višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog Zakona o spremembah zakona o dohodnini.

V poslanski skupini SDS poudarjamo, da je obremenitev dela z davki (dohodnino) in prispevki v Sloveniji ena najvišjih v državah EU in celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki ima plače, ki so povprečne oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno in produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa seveda vpliva tudi na višjo brezposelnost.

Višina obremenitve dela vpliva tudi na dohodek, ki ga prejme delavec. Nadomestilo, ki ga prejme za svoje delo in mu običajno pravimo plača, je na splošno njegov glavni vir dohodka in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi in/ali prihrani. Bruto plače vključujejo socialne prispevke, ki jih plača delavec, medtem ko se neto plače izračunajo po odbitku teh prispevkov in vseh zneskov, dolgovanih državi, kot je dohodnina. V poslanski skupini SDS menimo, da je edini način za zviševanje plač delavcev z znižanjem davkov in prispevkov, saj je to edini način, s katerim se ne slabša mednarodne konkurenčnost podjetij in s tem države, na kar opozarjajo tudi predstavniki gospodarstva. 

Navedbe vlade in koalicije, da se z znižanjem davčnih obremenitev ogroža stabilnost javnih financ, je zgolj izgovor za njeno negospodarno, neučinkovito in neuspešno upravljanje javnega sektorja. 

Cilj predloga zakona o dohodnini, ki smo ga vložili v parlamentarni postopek, je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač, zato predlagamo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). 

Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije. Predlagani zakon pa bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je s sprejetjem novele Zakona o minimalni plači le ta dvignila in da bodo z dvigom minimalne plače pridobili delavci ne pa zgolj država.   

Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4000 evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino. Predlagamo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019. 

Z navedenimi ukrepi bomo poleg zvišanja neto plač za vse delavce  dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine, s čimer se  bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa za polnjenje državnih blagajn, kar se dogaja ob veljavni ureditvi. 

Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka.

Celoten predlog zakona se nahaja tukaj.