UDBA intenzivno zlorabljala človekove pravice še v 80-ih letih

Na sejo Komisije za človekove pravice o delovanju UDBE vabljeni Milan Kučan, Janez Zemljarič, Silvo Gorenc in Zdenko Roter. V petek, 10. januarja 2014, bo ob 14. uri, potekala nujna seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanka SDS Eva Irgl.

Na seji Komisije bodo med drugim obravnavali pogled na delovanje nekdanje Službe državne varnosti skozi prizmo človekovih pravic “nedotakljivosti človekovega življenja” (17. člen Ustave) in “do osebnega dostojanstva in varnosti” (34. člen Ustave).

Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je v preteklosti že seznanila s pričevanji posameznikov  o delovanju nekdanje Službe državne varnosti znane kot Udba. Predsednica komisije in poslanka SDS Eva Irgl je namreč v decembru 2009 na javnost naslovila poziv vsem žrtvam UDBE, da pošljejo svoja pričevanja o kršitvah njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v času delovanja te kriminalne združbe.

Na seji komisije, ki je potekala 1.3. 2010, je ena izmed prič, Alojz Kovačič, v daljšem zgodovinskem ekskurzu podal sliko delovanja jugoslovanske politične policije v poznih 40. letih prejšnjega stoletja. Udbi je za tisto obdobje pripisal manipulacijo s posamezniki in organiziranje terorističnih skupin, ki so delovale onkraj meja SFRJ. “Udba je imela v svojih rokah popolno oblast in je razpolagala z razširjeno mrežo delovanja, s katero je obvladovala vse družbene strukture,” je dejal Kovačič. Tudi priča Cveta Stepanjan je na takratni seji komisije  podala svoje pričevanje o procesu, ki ga je njen pokojni mož skupaj še s sedmimi obtoženimi civilisti prestal pred vojaškim sodiščem v Ljubljani leta 1984. Stepanjanova je pojasnila, da se je mož kljub političnim spremembam z letom 1991 moral še leta boriti za pravico, oprostilno sodbo pa je prejel komaj 19 dni pred smrtjo. Iz pričevanja  gospe Stepanjan je izhajalo, da je Udba intenzivno zlorabljala človekove pravice še v 80-ih.

V zadnjih dneh so bili v javnosti objavljeni dodatni dokumenti o protipravnem delovanju Službe državne varnosti oziroma Udbe. Tako je predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavil dokumente, pridobljene v Arhivu RS, ki kažejo na to, da je takratni načelnik Službe državne varnosti v Sloveniji Janez Zemljarič odobril akcijo, v kateri je bil leta 1975 v Celovcu ubit hrvaški emigrant Nikica Martinović. Po navedbah Leljaka iz arhivskih dokumentov izhaja, da so pripadniki Udbe  3. julija 1972 v Salzburgu ugrabili tudi Hrvata Stjepana Crnogorca, ga odpeljali v Ljubljano na zaslišanje, nato pa likvidirali. Ob tem je Leljak še dejal, da obstajajo za Janeza Zemljariča, Silva Gorenca in Marjana Orožna neposredni pisni dokazi, da so osebno podpisali ukaze za likvidacijo. “V primeru Crnogorca je vključen tudi Milan Kučan,” pa je povedal Leljak.  

Zato, da se osvetli delovanje nekdanje Službe državne varnosti skozi prizmo človekovih pravic in nedotakljivosti človekovega življenja ter osebnega dostojanstva in varnosti, so na sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti povabljeni tako Milan Kučan, Janez Zemljarič , Silvo Gorenc in Zdenko Roter kot tudi predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak, sorodnica ene od žrtev UDBE, Bernardina Mila Crnogorac, ter  strokovnjaka in zgodovinarja Jože Dežman ter dr. Andreja Valič Zver, med vabljenimi pa je tudi  publicist Igor Omerza.