Tudi nekdanja guvernerja Banke Slovenije glede nezavarovanih bančnih kreditov izgubila spomin

Danes so člani in članice preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi mag. Anže Logar, zaslišali nekdanjega guvernerja Banke Slovenije (sicer tudi nekdanjega ministra v več levih vladah) mag. Mitjo Gasparija in ter nekdanjega guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca.

Prvi je bil pred preiskovalno komisijo zaslišan mag. Mitja Gaspari, katerega še leta 2009 niso skrbele naložbe Banke Slovenije v ameriško banko Lehman Brothers, čeprav je prav sesutje te četrte največje ameriške naložbene banke, ki se je sesula pod težo slabih naložb, povzročilo strah drugih bank in vlagateljev, s katerimi je poslovala, ter posledično začetek bančne in finančne krize. Na vprašanje o tem, kdo je objektivno odgovoren za bančno luknjo, je Gaspari odvrnil, da je  “objektivna odgovornost na Banki Slovenije kot nadzorni instituciji in politiki, ki je dopuščala pregrevanje gospodarstva.” Nekdanji guverner je priznal, da predsednika vlade Janeza Janšo v letih njegovega mandata ni nikoli obvestil o pregrevanju gospodarstva. Na vprašanje predsednika komisjie, zakaj ne, pa je mag. Gaspari dejal, da takšnega običaja ni bilo ter da so takrat vsi menili, da je visoka gospodarska rast dobrodošla in stabilna. “Banka Slovenije ni omejila rasti kreditov v določenih panogah, saj bi s tem zaustavili začetek vključevanja Slovenije v evroobmočje in ker sta bila proti takšnim ukrepom tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka,” je povedal mag. Gaspari, ki pa naj bi bil zaradi ekspanzijske rasti kreditov “na osebni ravni zaskrbljen”. V zvezi s tem je mag. Logar pričo izzval z vprašanjem, ali je ECB kadarkoli prepovedala omejevanje kreditov, na kar pa mag. Gaspari ni imel odgovora. Na vprašanje o tem, ali je Banka Slovenije vršila dovolj učinkovit nadzor nad bančnim sistemom, pa je  mag. Gaspari odvrnil, da  “s takratnega vidika ja, glede na današnje razmere pa ne”.

Kot naslednja priča je bil zaslišan dr. Marko Kranjec, ki je povedal, da je pozicijo guvernerja zasedel v času, ko se je v slovenskem bančnem sistemu zgodil vrh kreditne aktivnosti. “Mesec po mojem nastopu je nastopila finančna kriza, počil je kreditni balon,” je povedal. “Računovodsko gledano so banke v 2006–2008 izkazovale visoke dobičke, vendar to ni bil odraz dobrega stanja bančnega stanja, temveč sprememb v mednarodnih standardih računovodskega poročanja in napihnjenega stanja aktiv, ki so jih banke imele,” je zatrdil Kranjec. Kranjec je izrazil mnenje, da so njegovi predhodniki očitno smatrali, da je bila hitra kreditna rast dobra, nihče pa se očitno ni vprašal, ali je to vzdržno. Na Logarjevo vprašanje, ali bi kot guverner dopustil 45-odstotno rast kreditnega portfelja, je dejal, da bi na to težko odgovoril, vendar da bi verjetno zahteval natančno opredelitev, zakaj prihaja do tako velike kreditne rasti. Kranjec po lastnih besedah ukrepov za zmanjševanje kreditne rasti ni sprejel, ker je v času njegovega mandata količina kreditov že upadala in kaj takega ni bilo več potrebno.

Na zaslišanju pa je nekdanji guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec priznal, da  inšpekcijski nadzor kritičnih bank v slovenskem bančnem sistemu, ki so na koncu tudi povzročile veliko bančno luknjo, ni bil zadosten. Povedal je, da so inšpektorji osvojili potrebne prijeme za kvaliteten nadzor, vendar so bila njihova poročila vsebinsko podhranjena. Eden izmed inšpektorjev je celo dejal, da bi v primeru, če bi inšpektorji zahtevali ostrejše ukrepe, sploh ne prišli do nujno potrebnih informacij, saj bi jim banke odrekle sodelovanje.“Moje stališče je, da je bil inšpekcijski nadzor nad bankami preveč toleranten že od leta 2007 naprej,” je dejal ob tem in dodal, da so bili tudi inšpektorji “vzgojeni” v duhu premilega nadzora. “Kaj pa naj naredim, odpustim 50 ljudi?” se je vprašal Kranjec.

“Ali se vam zdi sporno, da je bil viceguverner, ki je bil zadolžen za preverjanje poslovanja bank, da je bila njegova žena vodja poslovne enote v Probanki, da je bila hkrati solastnica družbe, ki je prevzemala to banko in da je bil ta viceguverner podpisan pod dovoljenje za 20-odstotni prevzem dotične banke,” je nekdanjega guvernerja Kranjca vprašal mag. Logar, pri čemer je nekdanji guverner odgovoril, da to dejstvo predstavlja “etični problem”, vendar da je viceguverner o svojih družinskih navezavah obveščal vodstvo Banke Slovenije – ob tem pa je še dejal, da glede tega konkretnega primera nima vseh informacij.

Mag. Logarja je tudi zanimalo, zakaj sta bili Factor banka in Probanka tako uspešni pri pridobivanju depozitov s strani države in ali je dr. Kranjec resnično verjel, da bo težave Probanke mogoče rešiti  s pomočjo oseb, ki so bile odgovorne za odobravanje slabih kreditov. Ob tem je dr. Kranjec odgovoril, da se mu je zdelo smiselno, da težave rešujejo ljudje, ki so banko najbolje poznali in da je pravzaprav verjel obljubam, ki so jih dali.

Po seji komisije pa je predsednik Logar v izjavi za Novo24TV pojasnil, da so bili odgovori današnjih zaslišancev v določenih delih identični odgovorom članov uprav in nadzornih svetov Factor banke in Probanke. »Mislim na odgovore v tistem delu »se ne spomnim«, »ne znam povedati«. Je pa očitno, da je en guverner prelagal odgovornost na drugega, posebej aktiven pri tem je bil gospod Kranjec, ko je odgovornost za slabo menedžiranje in  nadzor nad bančnim poslovanjem prelagal na guvernerja pred sabo, ob tem pa ni znal obrazložiti, zakaj v času njegovega mandata tega nadzora niso poostrili,« je dejal mag. Logar.

Zaslišani Mitja Gaspari je krivdo za stanje v slovenskem bančnem sistemu preložil na Evropsko komisijo, na Evropsko centralno banko in na takratno politiko. Mag. Logar pa meni, da v vsakem primeru, ko nekdo začne iskati krivca zunaj, »ob tem, ko je sam glavni regulator, se verjetno vsi strinjamo, da je resnica nekje na sredini oziroma vsaj ne tako oddaljena v Frankfurtu. Če je bila za poslovne banke krivda v splošni gospodarski krizi, je torej očitno za centralne bankirje krivda v Evropski centralni banki. In potem svoje neukrepanje opredeljujejo s tem, da ECB tega ni dovolila. Na moje konkretno vprašanje, ali so pri Banki Slovenije ECB zaprosili za ukrepanje, pa povedo, da tega niso naredili,« je povedal mag. Logar in dodal, da se niti mag. Mitja Gaspari niti dr. Marko Kranjec v tem pogledu s svojimi izjavami nista oprala dela krivde, ki pri tem pade nanju.

SDS/Nova24TV