Tudi Goran Klemenčič in Darko Stare izgubljata spomin o milijardnem pranju denarja prek NLB
četrtek, 29. 6. 2017»Vsakemu, ki ima 8 razredov osnovne šole, je jasno, da se je to lahko dogajalo samo ob sistemski korupciji,« je na včerajšnji seji KNOVS glede afere pranja denarja v NLB dejal Janez Janša.
Afera pranja denarja v naši največji državni banki NLB, na katero je med preiskavo dokumentov glede poslovanja NLB naletela parlamentarna preiskovalna komisija o bankah, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, dobiva nove razsežnosti. Danes je že znano, da so dogajanje v NLB vedeli takratni predsednik vlade Borut Pahor, predsednik države Danilo Türk, notranja ministrica Katarina Kresal, finančni minister Franci Križanič, šef urada Urada za preprečevanje denarja Andrej Plausteiner, šef Policije Janko Goršek in šef SOVE Sebastjan Selan, vendar pa nihče od njih vse do danes še ni pojasnil, zakaj takrat ob kriminalu takšne razsežnosti ni ukrepal po uradni dolžnosti.
Pri vseh naštetih imenih pa je potrebno dodati še vsaj dve. To sta mag. Goran Klemenčič in Darko Stare, ki sta bila v času pranja denarja v NLB predsednik Komisije za preprečevanje korupcije in zaposleni na tej isti komisiji. Še več, pred tem je bil Klemenčič desna roka notranje ministrice Katarine Kresal, Stare pa namestnik Andreja Rupnika na SOVI. Danes je mag. Klemenčič pravosodni minister, Darko Stare pa njegova desna roka, državni sekretar.
Z največjo kriminalno zgodbo v zgodovini samostojne Slovenije se sedaj ukvarja tudi parlamentarna Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostih služb, ki jo vodi poslanec SDS mag. Branko Grims. Pred dnevi je komisija za zaprtimi vrati že opravila razgovor z nekdanjim šefom urada Urada za preprečevanje denarja Andrejem Plausteinerjem. Mag. Grims je po pogovoru z njim dejal, da se »stvari še dodatno zapletajo. Komisija odkriva nova dejstva, postopki bodo tekli naprej. Zadovoljen sem s tem, da je Specializirano državno tožilstvo objavilo, da začenjajo tudi uradno predkazensko preiskavo, oziroma postopek, za katerega upam, da bo celovit, korekten in da bo pripeljal do tega, da odgovorne za celo zgodbo spravimo pred roko pravice.«
Včeraj pa sta o aferi pranja denarja v NLB na seji KNOVS spregovorila tudi mag. Klemenčič in Stare. Rdeča nit razgovora je bila nedavna izjava Klemenčiča, ki je kot eden redkih takrat vodilnih funkcionarjev priznal, da je bil z afero seznanjen že pred leti, saj da je KPK od živžgača prejel dokument Banke Slovenije, v katerem so bili opisani sumi glede pranje denarja v NLB. Klemenčič je zatrdil tudi, da je KPK po prejetju dokumenta Policiji podala kazensko ovadbo oziroma sum naznanitve kaznivega dejanja. Predsednik komisije mag. Branko Grims je zato na KPK, ki mu danes predseduje Boris Štefanec, preveril, ali navedbe Klemenčiča držijo, vendar pa so na KPK pojasnili, da v njihovem arhivu »ni nobenega dokumenta oziroma sledi o tem, da bi bil kakršen koli tak dokument predan, oziroma da bi bila kakršna koli ovadba v zvezi s tem pri njih zabeležena.« Naj dodamo, da je Štefanec včeraj tudi na seji Odbora za pravosodje javno izjavil, da KPK tovrstne ovadbe med arhivom njihovega gradiva nima, da pa KPK z dokumenti posluje skladno z uredbo o arhivskem in dokumentarnem gradivu.
Mag. Klemenčič je sicer napovedal, da se bo sam osebno pozanimal, kako je bila odpremljena njegova kazenska ovadba in da ne more vedeti, kakšna je skrbnost vodilnih na KPK pri pregledovanju in hranjenju dokumentacije. O omenjeni ovadbi sta sicer mag. Klemenčiča spraševala tako mag. Branko Grims, kot predsednik komisije, kakor tudi Janez Janša, ki je član komisije.
Sicer pa Klemenčič na mnoga vprašanja mag. Branka Grimsa in Janeza Janše ni odgovoril, češ da se ne spomni natančneje časovnice prejetja dokumenta Banke Slovenije in odziva KPK nanj ter oba člana KNOVS napotil na Stareta, saj da je prav on takrat kot vodja službe za nadzor in preiskave na KPK o sumu pranja denarja obvestil Nacionalni preiskovalni urad. Vendar pa, ko sta mag. Branko Grims in Janez Janša v nadaljevanju seje o tem povprašala Stareta, je slednji odgovoril, da se konkretnih stvari ne spomni, pa tudi če bi se jih, bi se moral sklicevati na tajnost podatkov. Janez Janša je ob tem izrazil prepričanje, da sta se mag. Goran Klemenčič in Darko Stare, ki sta danes tesna sodelavca na Ministrstvu za pravosodje, pred sejo KNOVS očitno zelo dobro dogovorila, kaj in kako bosta odgovarjala na vprašanja. »Skupni imenovalec pogovora s Klemenčičem in Staretom o aferi pranja denarja je »ne spomnim se«. Zelo sta nam pomagala,« je ob tem pripomnil Janša.
Ker je bil mag. Klemenčič kot šef KPK znan po tem, da je javnost zelo rad obveščal o dejavnostih komisije in večkrat nastopal na novinarskih konferencah, je mag. Grims izrazil začudenje, da Klemenčič »kljub velikemu komuniciranju z javnostjo, ko je bil na KPK, o aferi pranja denarja v javnosti ni nikoli govoril.«
Z vidika osnovne pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije je presenetljivo tudi, da sta tako mag. Klemenčič kot Stare dokument Banke Slovenije zgolj predala NPU, sama KPK pa se s primerom sploh ni ukvarjala, po njunih besedah menda zato, ker za to ni bila pristojna. Tako mag. Branko Grims kot Janez Janša sta poudarila, da je šlo pri pranju denarja več kot očitno za sistemsko korupcijo, zaradi česar bi moralo takratno vodstvo KPK odločno ukrepati. »Vsakemu, ki ima 8 razredov osnovne šole, je jasno, da se je to lahko dogajalo samo ob sistemski korupciji,« je ob tem poudaril Janez Janša. Zakaj primera o sumu pranja denarja KPK ni predala Specializiranemu državnemu tožilstvu pa tako mag. Klemenčič kot Stare nista znala razložiti.
Mag. Branko Grims je na seji sicer izrazil zadovoljstvo, da so stvari kljub sedemletnemu molku prišle v javnost in da je Specializirano državno tožilstvo primer ponovno odprlo. Janez Janša pa je bil ob tem glede same preiskave primera manj optimističen, saj je današnji šef Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je v času afere pranja denarja vodil Nacionalni preiskovalni urad. »Dvomim, da bo ravno zavzeto preiskal svojo tedanjo vlogo,« je ob tem povedal Janez Janša.
V zvezi s številnimi imeni, ki so vedeli za afero, je predsednik SDS spomnil še, da bi ga o »kriminalu velikih razsežnosti« ob primopredaji poslov moral obvestiti tudi takratni predsednik vlade Borut Pahor, vendar pa ta tega ni storil.
Naslednja seja KNOVS bo že jutri, ko bodo člani in članice za zaprtimi vrati o pranju denarja v NLB ob 8. uri govorili z nekdanjima direktorjema SOVE Andrejem Rupnikom in mag. Sebastjanom Selanom.
