Tudi »eminentna« bančnika Mesarič in Detiček izgubila spomin o bančnih poslih

Dr. Anže Logar (177)

Črtomir Mesarič je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo ponosno priznal, da je ustanovni član Foruma21 ter že vse življenje levičar in da bo tako tudi ostalo, medtem ko se je Jurij Detiček kar sam, zaradi svojega »renomeja« predlagal za predsednika uprave Adriabank na Dunaju.

Včeraj je preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji zaslišala dva nekdanja vplivna finančnika, ki sta vodila izpostavi NLB v tujini, in sicer je bil Detiček od leta 1998 na čelu dunajske Adria banke, Mesarič pa je od 2005 do 2011 vodil NLB-jevo črnogorsko hčerinsko družbo Montenegrobank. Mesarič je bil sicer tudi nekdanji predsednik uprave NKBM in ustanovni član Foruma 21. V našo največjo državno banko je prišel 1. marca 2006, ko je bil imenovan za direktorja NLB Montenegrobanke v Črni gori in na tej funkciji ostal do sredine leta 2011. Mesarič je bil na čelo uprave Montenegrobanke imenovan torej v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar.

Uvodoma je Mesarič preiskovalni komisiji predlagal, da razčisti in preuči podatke glede poslovanja bank, ki jih uporablja pri svojem delu, ter jih primerja z ocenami strokovnjakov, da bo lahko prišla do jasnih zaključkov, kaj je bančna luknja in kako globoka je v resnici bila. Mesarič namreč meni, da je globina bančne luknje močno precenjena in da bi moral ekonomist Veljko Bole pojasniti študijo, v kateri je prišel do določenih ocen glede predimenzioniranosti bančne luknje.

Kljub negativnemu poslovanju, večkratnemu podaljševanju slabih kreditov, nikoli vrnjenih kreditih in nasedlim naložbam v obliki nedokončanih gradenj ter mnogim opozorilom s strani matične družbe v Ljubljani in centralne banke v Črni gori je Mesarič vseskozi zatrjeval, da je Montenegrobanka v času njegovega vodenja poslovala odlično. »Javni podatki kažejo na uspešnost banke,« je dejal, nato pa naštel nekatere uspešne evropske banke v tistem času, med katerimi naj bi bila tudi Montenegrobanka, v nekem trenutku je bila slednja po njegovih besedah celo najboljša. »To so potrjevali regulatorji, vlada Črne gore, centralna banka Črne gore, naši komitenti,« je hitel naštevati Mesarič, kljub drugačnim podatkom, ki mu jih je iz uradne dokumentacije bral predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar. »Zagotovo smo naredili tudi kakšno napačno odločitev, vendar v interesu banke in komitentov,« pa je še na presenečenje vseh dodal Mesarič.

Glede na to, da je Mesarič eden od ustanovnih članov Foruma 21, je dr. Logarja zanimalo, ali mu je to dejstvo pomagalo pri zasedanju funkcij v slovenskem bančnem sistemu. Mesarič je ponosno zatrdil, da je že vse življenje levičar in da bo tako tudi ostalo, kljub temu pa da gre pri tem za osebno prepričanje, ki ne vpliva na delo. Kdo ga je pripeljal v NLB, ni znal povedati, menda pa to ni bil Niko Kavčič, ker naj Mesarič, kot je dejal sam, "ni bil dovolj visoko".

Mesarič je na zaslišanju zatrdil, da sta z nekdanjim predsednikom črnogorske vlade Milom Džukanovićem zelo dobra prijatelja. Novembra lanskega leta, ko so mediji pisali o vlomu nepridipravov v njegov sef, ki se je nahajal v enem izmed njegovih luksuznih počitniških apartmajev in iz katerega so odnesli tudi 100.00 evrov gotovine, se je izkazalo še, da je Mesarič v sefu hranil uro z osebnim posvetilom nekdanjega črnogorskega predsednika vlade. V zvezi z vprašanji v povezavi z uro in gotovino v sefu je Mesarič dr. Logarju arogantno odgovoril, da »ni vaša stvar, zakaj sem dobil uro. To je stvar črnogorskega predsednika vlade.« Po Mesaričevih besedah uro danes hranijo na sodišču, kjer je zanjo dovolj varno. Glede 100.000 evrov, za katere Mesarič ni eksplicitno povedal, od kod izvirajo, je pa dr. Logar pripomnil, da povprečen Slovenec v sefu najbrž ne hrani toliko denarja, Mesarič pa je na to od govoril, da on pač ni povprečen Slovenec.

Kljub silni uspešnosti Montenegrobanke pod vodstvom Mesariča pa so mediji aprila letos poročali o tem, da je policija v Črni gori aretirala 12 ljudi, osumljenih zlorabe položaja pri poslih s podjetjem Melagonija – Primorka. Slednje je financirala ravno NLB Montenegrobanka, med osumljenimi in pridržanimi pa se je zato znašel tudi Mesarič. Črnogorska policija je obravnavala sum več kaznivih dejanj zlorabe položaja, s katerimi naj bi si določeni posamezniki pridobili več milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Črnogorski mediji so celo pisali, da naj bi bil Mesarič skupaj s podjetnikom Nebojšo Boškovićem celo vodja kriminalne združbe. Cilj omenjene družbe pa da je bil prek dveh črnogorskih podjetij poceni odkupiti premoženje državnega podjetja Primorka, pri čemer bi jim s posojilom v višini 14 milijonov evrov pomagala prav NLB Montenegrobanka. Ker je še v preiskavi, Mesarič o celotni zadevi ni želel govoriti, povezavo s črnogorsko mafijo pa je označil za neumnost.

Kar se tiče sedaj že skorajda pregovorne izgube spomina bančnikov, pa tudi včerajšnje zaslišanje ni prineslo kakšnih bistvenih sprememb, saj je tudi Mesarič kot mnogi bančniki pred njimi, na več vprašanj o konkretnih poslih odgovoril z »ne da bi vedel« ali »se ne spomnim«. Dejal pa je tudi: »Star sem 70 let, mi boste morali malo več povedati.« Podobno pa je na vprašanja o konkretnih bančnih poslih odgovarjal tudi Jurij Detiček, ki je pričal za Mesaričem.

Detiček, ki je mesto člana Nadzornega sveta NLB zasedel 1. julija 2010, je na vprašanja dr. Logarja v zvezi z nekaterimi konkretnimi posli in telefonskimi klici odgovoril: »Me leta dajejo, tako da  se ne bi spomnil vseh razmerij.« Pred prihodom v Nadzorni svet NLB je bil Detiček predsednik uprave Adria Bank z Dunaja, ki je v delni lasti NLB. Kot je povedal, se je na to mesto predlagal sam, in sicer zato, ker da je imel v tujini dovolj ugleda in ker ni našel nekega primernega delovnega mesta zase. A če se je Detiček nekaterih konkretnih poslov v Adrii Bank vendarle spomnil, je odgovornost za nekatere slabe kredite pripisal kreditnemu odboru, češ da on kot predsednik uprave s tem ni imel nič.

Dr. Logarja je med drugim zanimalo tudi, ali se Detiček smatra za sivo eminenco slovenskega bančništva, slednji pa je odgovoril, da se nikoli ni tako počutil.

Mesarič in Detiček sta sicer dobra znanca, čemur smo bili včeraj priča vsi, ki smo ju opazili na državnozborskih hodnikih. Njune povezave je na včerajšnjem zaslišanju s pomočjo dokumentacije razkril tudi dr. Logar. Gre za podpisane pogodbe med Detičkovo Adrio Bank in Mesaričevo družbo Stopnica, kasneje, ko je Mesarič postal šef Montenegrobanke, pa se je v njuno »sodelovanje« vpletel še črnogorski poslovnež Božović, ki je dobil posojila v obeh bankah, ki sta jima predsedovala Detiček in Mesarič. Zgodba se je klavrno končala za Montenegrobanko, ki zaradi stečaja Boživićevega podjetja ni dobila poplačanega posojila. Tako Detiček kot Mesarič sta sicer na včerajšnjem zaslišanju vztrajala, da ni šlo za protiusluge.

Za konec pa še zloglasna zamejska družba KB 1909, s katero se ukvarja tudi druga državnozborska preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec. V upravnem odboru družbe že vrsto let tudi Detiček, družba pa se je pri Adria Bank zadolžila ravno takrat, ko je banko vodil on. Detiček pri tem vztraja, da se je iz teh poslov in odločanja zaradi konflikta interesov vedno izločil.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.