Trije šolski zakoni pred Božičem (I)

Brezplačni topli obrok – zakon o šolski prehraniMinistrstvo za šolstvo in šport je v decembru v javno razpravo uvrstilo tri predloge zakonov oziroma delovna gradiva. V času, ko je bila pozornost ljudi usmerjena v praznično vzdušje, je imela javnost premalo časa za premislek in pripombe za zakone. Zato bo o izjemno pomembnih temah, ki močno zadevajo življenje skoraj vsake družine, odločal zgolj koalicijski glasovalni stroj v parlamentu, ne da bi v resnici vedel, kako mislijo in čutijo državljani, katere poslanci zastopajo. Prvi predlog zakona je predlog Zakona o šolski prehrani, ki ukinja brezplačen topli obrok dijakom, je izrazito nesocialen, povzročil pa bo veliko dodatnih stroškov zaradi dodatne administracije, tako na šolski kot državni ravni. Ukrep, ki ga vsi odobravajo, bo odpravljen, pri čemer pa število dijakov tako ali tako upada in bi se današnji strošek vsako leto zmanjševal!Ministrstvo za šolstvo in šport RS je pod vodstvom dr. Milana Zvera prvič v zgodovini slovenskega srednjega šolstva zagotovilo dijakom brezplačen topli obrok. S tem je postavilo enega izmed okvirnih standardov šolanja ob bok standardu kakovostnih učbenikov, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter opreme šolskih stavb.

V prihodnosti  slovenskega šolstva je upravičeno moč pričakovati, da se bo kot standard uveljavila tudi obvezna srednja šola, saj bo posamezniku nudila možnost pridobitve prvega poklica  izmed nekaj poklicev, ki jih bo zamenjal v svoji karieri ali pa osnovo za nadaljnji študij.

Mladostniki so v času srednjega šolanja še posebej občutljiva skupina, kar zadeva zdravo prehranjevanje. Če za prehrano ni sistemsko poskrbljeno, obstaja nevarnost, da se bodo mladostniki zadovoljili s hitro, nekakovostno ali hladno prehrano. Podatki Instituta za varovanje zdravja RS kažejo, da sta se v času od 1997 do leta 2002 značilno povečala deleža slabo in dobro hranjenih učencev, oba na račun srednje dobro hranjenih, opaža pa se tudi naraščajoči trend debelosti med otroki in mladostniki. Prav zato se je Ministrstvo za šolstvo in šport RS pod vodstvom dr. Milana Zvera odločilo za zagotovitev brezplačnega toplega obroka dijakom.

Zakon o šolski prehrani, ki ga je Ministrstvo za šolstvo in šport RS (MŠŠ) objavilo med svojimi normativnimi predlogi, dijakom pravico do brezplačnega toplega obroka jemlje. Kot argumente MŠŠ navaja anketo med ravnatelji srednjih šol, v kateri ti zatrjujejo, da se mnogo hrane zavrže. Upravičeno dvomimo v tako trditev, saj je MŠŠ ne more potrditi z nobeno analizo, nastalo na podlagi sistematičnega spremljanja porabe hrane v srednjih šolah, saj bi izsledke lahko prikazalo v datumih in številkah v spremnem besedilu predloga zakona, pa jih ni. Niti ne navaja podatkov te »ankete«, število vprašanih ravnateljev in njihovih odgovorov, še manj pa podatkov ankete, ki bi jo res moralo opraviti – ankete med dijaki. MŠŠ pa nekritično povzema nekaj posamičnih trditev ravnateljev, ki so v nasprotju z ogromno večino tistih, ki  ukrep ocenjujejo pozitivno. Nadaljnji argument  je v besedilu k predlogu zakona tudi ta, da  naj bi le 88 % srednjih šol zagotavljalo topli obrok, 12 % pa ga ne. Že odstotki povedo, da je ukrep dobro sprejet in učinkovit. V primerih, kjer pa šole tega ne zagotavljajo, pa je treba preveriti, ali v okolju res ni možnosti kuhanja hrane, kot so zmožnosti v vrtcih, osnovnih šolah, domovih za ostarele. Prehodno obdobje, ko morajo šole skupaj s financiranjem MŠŠ urediti primerne prostore, namreč še ni končano, časa je še leto in pol. Učitelji in ravnatelji poročajo, da je dobro organiziran topli obrok zelo dobro sprejet in  ni veliko odpadkov.  Poročajo tudi o zglednem vedenju dijakov in tudi o tem, da malica velika večina dijakov in komaj čakajo malico…

Takih podatkov in izsledkov raziskav v besedilu ob predlogu zakona ni, pa bi morali biti. Besedilo predloga zakona je zato neverodostojno.

Predlog zakona odvzema pravico srednješolcem do brezplačnega toplega obroka ter uvaja zapleten sistem subvencij z namenom »večje pravičnosti«. Vodenje dodatnih evidenc bo šolam in zaposlenim – učiteljem in administrativnim delavcem – prinesel novo administriranje in dodatno delo. Zakon bo razdelil dijake na otroke »bogatih« staršev,  ki lahko plačujejo prehrano in tiste, ki so »subvencioniranci«. Upravičeno je moč pričakovati, da se bodo zaradi te delitve počutili vsi dijaki slabo. Šolska prehrana bi morala postati standard, ne pa privilegij. Vsi v tej državi, ki odločajo o življenjskih pogojih državljanov bi morali vedeti, da  se vsak človek počuti bolje, če ima delovno mesto in spodobno plačo, da lahko sam skrbi zase, in ne da je »subvencioniranec«. Zato bi država storila mnogo bolje, če bi sistem brezplačnega toplega obroka v srednjih šolah pustila takšnega, kot je, s tem zagotovila standard zdravja v šolah in odpravljanje razlikovanja med »bogatimi« in »revnimi« vsaj med mladimi. Pomembno je tudi dejstvo, da v Republiki Sloveniji delodajalec zaposlenemu plača toplo prehrano, srednješolcu pa se ukinja.

Res je, da bi bilo treba postoriti še kaj na področju osnovnošolske prehrane, ki ob veljavni ureditvi na srednjih šolah še poudari svoje pomanjkljivosti. Treba je uveljaviti enak standard brezplačnosti kot v srednjih šolah, v okviru zmožnosti države, postopno. Za dosego tega cilja obstaja več poti, potrebno je izbrati tako, ki bo optimalna tako za osnovnošolce in državo.Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS