Tri leta po dokapitalizaciji bančnega sistema ni še nihče odgovarjal za bančno luknjo

Poslanci in poslanke so na današnjem nadaljevanju novembrske seje razpravljali o vmesnem poročilu o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, d. d., Probanko, d. d., in Banko Slovenije. Sestavni del vmesnega poročila je tudi dodatno vmesno poročilo z vključenimi bistvenimi ugotovitvami, označenimi s stopnjo bančne tajnosti, zato ga bodo poslanke in poslanci obravnavali na seji, zaprti za javnost, in sicer v ponedeljek, 21. novembra, ob 10. uri. Preiskovalno komisijo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, ki je poročilo tudi predstavil.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DR. ANŽE LOGAR: Spoštovani predsedujoči, pred nami je prva faza pri delu preiskovalne komisije, tista, ki je vidna tudi javnosti poleg zaslišanj.

Dovolite mi, da rahlo zaidem na enko drugo področje o vodi. V zadnjem času so naši organi pregona ali pa davčni organi zelo aktivni pri preganjanju recimo sive ekonomije. Zakrinkani dacar ujame prodajalko peteršilja pri prodaji 1,5 evra in ga oglobi za 3.000 evrov. S tem pripomore na nek način k državnemu proračunu. Organi pregona najdejo nekoga, ki je utrgal za 26 kil štorov preveč. Ali pa v Mariboru najdejo nekoga, ki je želel prodajati pečen kostanj brez ustreznih dovoljenj, v hipu so ga obiskali davčni inšpektorji, tržni inšpektorat in občinski redarji. Če je v vseh treh primerih za približno 10 evrov davčnih utaj, je proračun na podlagi represije malega človeka bogatejši za približno 5000 evrov.

Zdaj se pa preusmerimo ali pa sprehodimo v pisarne bankirjev. Ali je rigoroznost organov pregona in ostalih pri njih, torej pri bankirjih, enako neodpustna, enako vztrajna in enako dobičkonosna tudi v tem primeru? Namreč, če so enaki vatli za vse, potem pomeni, da če smo nakopali oziroma so nakopali 5 milijard evrov luknje bo iz tega naslova po isti metodi v državni proračun prišlo za 2500 milijard evrov kazni. Saj velike ribe preganjajo z enako vnemo kot majhne, kaj ne?

Za koliko je povzročitelje bančne kriminalitete do sedaj privil represivni sistem? Vam povem, za nič, za nič in za nič. Noben obsojen povzročitelj notranje bančne kriminalitete ne na podlagi odškodninskih ne na podlagi kazenskih postopkov, padli so prav vsi primeri. Pri nekaterih že 6 primerov, pri nekaterih na drugi stopnji in tako naprej. Skoraj natanko tri leta po dokapitalizaciji našega sistema smo praktično tam kjer v pravni državni ne bi smeli biti.

»Pri pregonu bančne kriminalitete je problem.« To so besede vodje specializiranega državnega tožilstva mag. Harija Furlana na zaslišanju pred preiskovalno komisijo. Če imamo problem smo verjetno dolžni poiskati rešitve. Pred vami je zdaj vmesno poročilo in to poročilo zaobsega ugotavljanje odgovornosti uprav in nadzornih svetov Factor banke in odgovornost oziram vloga regulatorja Banke Slovenije pri tem. Na podlagi številnih razgovorov, dokumentov in stikov tudi z organi pregona predlagamo nekatere normativne spremembe, ki bi olajšale delo preiskovalnih organov. Zdaj to, kar predstavljamo danes, in upam, da bo v torek v čim večjem soglasju tudi podprto, je predvsem zaveza, da v državnem zboru s pregonom notranje bančne kriminalitete in bančne kriminalitete na sploh mislimo resno in da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bodo tisti, ki so primarno odgovorni, torej organi pregona in sodstvo, naredili tudi vse, kar je v njihovi moči, torej da bodo prestavili v višjo prestavo ali po možnosti se usedli v avtomatika.

Na pregonu bančne kriminalitete pravna država obstane ali pade. Če krivci ne bodo odgovarjali, če ne bodo kaznovali se bodo podobne zgodbe pojavljale v nedogled, kajti bodite prepričani, če je nekdo predvčerajšnjem vzel 10 milijonov evrov kredita, ga včeraj ni vrnil in danes zato ne odgovarja, bo jutri storil enako. Še več. Njemu bodo sledili tudi vsi ostali, ker kot veste, zgled vleče. In pa še to. Tistih 10 milijonov evrov, ki si jih je predvčerajšnjim sposodil, to ni virtualni denar, to je realni denar, ki je šel na nek račun in potem morda kam naprej. To je bil resnični denar, ki je nekaj kupil, morda podkupil ali odkupil. Račun pa smo pokrili davkoplačevalci.

Parlamentarno preiskovanje je precej naporna zadeva, sam sem večinoma svojega poslanskega dela v preteklem letu posvetil tej parlamentarni preiskavi. Skupaj smo zaslišali 36 prič, uporabili smo tudi posebne postopke, ki jih do sedaj preiskovalne komisije še niso uporabile. Marsikatera informacija je pridobljena na podlagi zaslišanj, za katere nihče drug razen člani preiskovalne komisije ni vedel, koga smo zaslišali, in zagotavljam vam, da bi marsikakšen direktor ali predstojnik bil rahlo presenečen, če bi izvedel, koga smo zaslišali. Zasliševali smo okroglih 90 ur in na podlagi tega je nastalo 1600 strani magnetogramov. V tihi sobi, kjer so zaupni dokumenti, smo skupaj člani preiskovalne komisije s strokovnimi sodelavci preživeli okroglih 700 ur, če to preračunamo na obdobje, ko deluje ta tiha soba, to pomeni 7 mesecev neprestano vsak dan študiranja dokumentov preko 50 tisoč strani.

Preiskovalna komisija je vedno soglasno oziroma večinoma soglasno sprejela sklepe. Predstavniki strank SDS, SMC in SD so sodelovali prav na vseh sejah preiskovalne komisije, sam, podpredsednik Krajnc in kolega Veber smo zasliševali na vseh sedemnajstih sejah zaslišanj prič. Osebno sem za vsako uro zaslišanja porabil po drugo uro prebiranja tajnih dokumentov v tihi sobi in približno tri ure dodatnih priprav.

Ampak danes je ta dokument tukaj pred nami. Vsaka beseda temelji na listinskem dokazu, nikjer ne podajamo pavšalnih ocen, če je nekdo lagal, če je guverner lagal, zapišemo tudi, da je guverner lagal, navajamo tudi konkretne primere in sicer po štiri primere za vsako banko, kjer so jasno nakazane vse kršitve. Sedaj, če v teh kršitvah niste spoznali vsaj sumov kaznivih dejanj, potem oprostite, živimo na različnih planetih, tako enostavno je to.

Preiskovalna komisija je pri svojem delu prišla do različnih ugotovitev, predstavil bi vse, ampak za to bi potreboval 60 minut, tako kot sem zahteval, vendar sem po odločitvi Kolegija predsednika državnega zbora dobil žal samo 15 minut, zato bom samo na hitro preletel glavni problem, ki je vsaj pri teh dveh bankah nastal.

Poglejte, banke so, kot se glasi tudi eden od naših bistvenih ugotovitev, obstajale z bistveno neustreznim oziroma pomanjkljivim sistemom notranjih kontrol in hkrati zelo jasno lastniško strukturo.

Tukaj imate del lastniške strukture Probanke. Če bi natančno pogledali, bi ugotovili, da se recimo predsednica uprave Probanke nahaja kar na petih delih lastništva te banke. Da je skupaj s svojim bratom in še kolegom iz nadzornega sveta, ki ga je sama predlagala, obvladovala več kot 50 % Probanke. Hkrati izpostavljena imena govori o tem, da so ene in iste osebe vse skozi krožile po tej banki in odločale o pomembnih zadevah. In kar je največji absurd, spodnja vrstica lastništva je nastala na podlagi privolitve regulatorja Banke Slovenije s podpisom vice guvernerja gospoda, ki je vodil licenciranje, gospoda Nučiča, katerega žena pa je bila v istem času visoka predstavnica Probanke, ki je vodila poslovno enoto Ljubljana. In ko leto in pol, ko gospoda Nučiča ni bilo več v Banki Slovenije in Banka Slovenije ni več dala dovoljenja za lastniško povečanje te spodnje vrstice, je upravljanje in kreditiranje banke nadaljevalo preko brata, Tomaža Ročnika, ki je imel dva velika sistema in sicer, sistem HAT in sistem Fractal Consulting, kjer je preko lastniškega obvladovanja na nek način skupaj s predsednico obvladoval banke. Za ti dve skupini, skušino HAT in skupino Franctal Consulting je bila Probanka izpostavljena skupaj za več kot 55 milijonov ali če govorimo o odstotkih, gre skoraj polovico kapitala banke. Zakon o bankah govori pa to, da so posamezne povezane osebe lahko izpostavljene samo do 25 %, torej je bila dvakrat bolj izpostavljena, kot bi lahko bila. In veste kaj, Banka Slovenije v vsej teh zgodovini tega sploh ni opazila in nikoli zahtevala, da jih vodijo kot skupino povezanih oseb.

Podobna zadeva je pri Factor banki. Enako, lastništvo preko tudi kaselc podjetij, za katere nihče ne ve, kdo je lastnik, za katere po temeljiti raziskavi preiskovalna komisija ni mogla ugotoviti, kdo so lastniki, za katere so predstavniki še na zaslišanjih pred preiskovalno komisijo trdili, da ne vedo, kdo so njihovi lastniki, in spet enako kroženje imen. Vera Mihatovič – povsod jo boste našli, na koncu je zaključila kot predsednica Nadzornega sveta Factor banke. In ne boste verjeli, skupina Aktiva Darka Horvata, za katerega je celo Banka Slovenije ugotovila, da svoja podjetja ustanavlja tako hitro in ugaša tako hitro, da je nemogoče ugotoviti, kdo je sploh lastnik Factor banke. Spoštovani, to se je dogajalo pred našimi očmi, pred očmi regulatorja in ni nenavadna posledica, ki je iz tega izsledila.

Zdaj pa še samo besedica, da bom malce bolj nazorno o teh super ljudeh, ki so skopali super luknjo. Glejte, to so funkcije, ki so jih posamezni člani uprav in nadzornih svetov opravljali ob istem času. Povejte mi, če si predsednik uprave in hkrati opravljaš še štiri ostale odgovorne funkcije, verjetno si super človek. In če gremo naprej, tudi pri Factor banki. Če si hkrati finančni direktor ACH in si član Nadzornega sveta Factor banke in hkrati opravljaš še skupaj torej 6 zahtevnih nalog, verjetno si super človek. Ampak zaradi takih super ljudi, ki so dolgo časa ostajali super in tudi v družbi priljubljeni in uglajeni in v visoki eliti, je danes račun prišel za davkoplačevalce. In zato imamo tudi to preiskovalno komisijo, ki je, še enkrat poudarjam, anomalija, ne pa redno delo. Redno delo je delo organov pregona.

Naj zaključim s tem, ker mislim, da mi čas poteka. Pričanje pred preiskovalno komisijo ni nedeljski sprehod. Sploh, če je to pričanje krivo. Nekateri so nas pri tem delu podcenjevali, zato bo preiskovalna komisija zoper njih tudi sprožila kazensko ovadbo krivega pričanja. V sredo smo člani Preiskovalne komisije soglasno sklenili, da ovadimo nekdanjo predsednico uprave Probanke, gospo Romano Pajenk in še aktualnega direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Sloveniji, Mateja Krumbergerja. Za vse o stale, ki boste ali pa bodo še pozvani na pričanje pred našo parlamentarno preiskovalno komisijo pa dobrohoten nasvet: govorite resnico. Hvala.