Ta serija štirih prispevkov (prvega pravkar berete) predstavlja moj pogled na začetek dela Golobove vlade, za osnovo pa sem vzel izjave predsednice DZ Klakočar Zupančičeve, pravosodne ministrice Švarc Pipanove in notranje ministrice in Bobnarjeve. Okvir predstavlja torej napoved omenjenih dam, da bodo že kaznovani kršitelji v času nasilnih protestov v preteklem obdobju oproščeni točneje, da jim bodo že plačane kazni vrnjene, še ne končani postopki pa bodo ustavljeni.
V prispevkih bodo precej podrobno in natančno, zlasti pa realno, opisani posamezni postopki s kršitelji. Eventualnim preiskovalnim sodnikom, tožilcem, policijskim šefom ali kriminalistom, ki bi se spraševali od kod mi podatki in s kakšnimi dokumenti razpolagam, morda bi jih zanimal moj prenosnik, naj že takoj na začetku povem, da ne razpolagam z nobenim zaupnim dokumentom. Prispevki bodo v osnovi temeljili na poročilih generalnih direktorjev policije in na poročilih predstavnikov inšpekcijskih služb, ki so jih podajali na za javnost odprtih sejah vlade do konca marca 2022, sam pa sem jih natančno beležil. Seveda pa mi to ni zadostovalo, zato sem opravil tudi številne druge pogovore z osebami, ki o posameznih dogodkih vedo kaj več, tudi s strokovnjaki za posamezna strokovna vprašanja, vezana na posamezne kršitve in postopke policije ter inšpekcijskih služb, nenazadnje pa vsaj o policijskih postopkih, po tridesetih letih dela v policiji, tudi sam kaj vem.
Nekaj uvodnih dejstev
V zadnjem času se v javnosti širi kar nekaj neresnic, vezanih na odnose med menoj in notranjo ministrico Bobnarjevo.
Prva je trditev, da je Bobnarjeva leta 2012 prišla v mojo pisarno (takrat sem bil notranji minister) in mahala s člansko izkaznico SDS ali njene predhodnice, s čimer naj bi si želela pridobiti določene prednosti. Trditev seveda ne drži, Bobnarjeva tega nikoli ni storila, če pa bi, bi jo moral naznaniti generalnemu direktorju policije, ki bi ji moral prekiniti delovno razmerje, ker policisti pač ne smejo biti člani političnih strank in je to razlog za prekinitev delovnega razmerja. Res je le to, da sva se ob neki priliki pogovarjala o politiki in njenem političnem angažiranju v preteklosti, vsebina pogovora pa je vezana na varstvo osebnih podatkov in je ne smem razkriti. Če želi lahko to naredi sama, delno je že na predstavitvi v Državnem zboru.
Druga trditev je ta, da sva z notranjo ministrico Bobnarjevo osebna prijatelja. Trditev seveda ne drži. Prvič sem jo srečal leta 2012, nekaj dni po nastopu funkcije notranjega ministra, ko je bila namestnica generalnega direktorja policije, zadnjič pa nekaj dni pred mojim odhodom s funkcije notranjega ministra leta 2013 in nikoli več. Naloge, ki jih je takrat opravljala, je opravila korektno in pošteno, naj bom res objektiven, po šolsko povedano, z odliko.
Tretja pa je trditev levih političnih krogov, da bo notranja ministrica Bobnarjeva ustanovila posebno svetovalno skupino, na čelu katere me vidi. Ta skupina naj bi bila bogato plačana, zato naj bi svoja stališča prilagodila njenim potrebam, posledično pa naj bi me tako »kupili«. Vesoljni Sloveniji sporočam, da se to nikoli ne bo zgodilo. Nikoli torej ne bom svetoval notranji ministrici Bobnarjevi za denar, zato si bom zadržal pravico, da njene poteze po lastni presoji hvalim ali grajam. Oboje se bo zgodilo že v tem prispevku. Na njej pa je, ali me bo slišala ali ne, seveda brezplačno.
V nadaljevanju si poglejmo realne in točne podatke o posameznih kršitvah nasilnežev, ki so v javnosti močno odmevale, jih pa danes sedanja oblast in njej naklonjeni mediji predstavljajo povsem drugače, kot je to bilo v resnici.
Zaradi branja Ustave RS na javnem kraju so bili posamezniki kaznovani – prva laž
Že tak naslov, ki ga danes »rolajo« v koaliciji in vladi naklonjenih medijih, zagovorniki leve politike pa neutrudno ponavljajo, je popolnoma netočen in zavajajoč, da ne zapišem lažniv. Kako je stvar dejansko potekala?
Tako imenovana »protestna ljudska skupščina« je 19. 06. 2020 organizirala neprijavljeno zborovanje v Ljubljani. Poudarjam neprijavljeno, kar zahteva dodatno angažiranje policijskih sil, saj organizator ni bil znan in ni poskrbel za varnost red in mir. Policija je zato morala dodatno zavarovati varovane objekte v Ljubljani, med katerimi sta poslopje Vlade RS in Državnega zbora. K temu jo zavezuje zakon. Med 17.00 in 18.00 uro je skupina oseb, bilo jih je ne manj kot 27, na Šubičevi ulici pristopila do varovalnih ograj. Nekateri med njimi so ob ograjo postavili stol, preko katerega so ograjo preplezali in vstopili na varovano območje, kar je po zakonu seveda prekršek. Tam so sedli na tla in začeli brati Ustavo RS. Jaša Jenull, je dogajanje snemal in ga v živo predvajal na Facebooku. Povsem v skladu z zakonom, so pristopili policisti in po ugotovljeni identiteti posameznikov zahtevali, da se odstranijo iz varovanega območja. Ker kršitelji tega niso spoštovali, so jih policisti fizično, s prenašanjem, odnesli izven varovanega območja. Seveda so jim spisali tudi denarne kazni. Kršiteljev je bilo 27 in toliko denarnih kazni so policisti tudi spisali.
Nimam podatka koliko kršiteljev je kazen plačalo in koliko ne, toda policisti so opravili točno to, kar so po črki zakona morali opraviti. Enako bi nalogo izvedli tudi v prejšnji državi in enako bi v podobnih okoliščinah nalogo izvedli policisti kjerkoli v Evropi.
In kaj je torej napovedala sedanja koalicija? Povedali so, da se bodo kršiteljem opravičili, že plačane kazni jim bodo vrnili, neplačane pa odpisali. Kaj s tem sporočajo policistom, ki so naloge opravili povsem zakonito, pa se niti ne zavedajo. Sploh pa nihče ni bil kaznovan zaradi branja Ustave RS na javnem kraju, ampak so bili kaznovani zaradi vdora na varovano območje in nespoštovanja zakonitih ukazov policije.
Ker sta državljana na javnem kraju jedla rogljiček, sta bila kaznovana – druga laž
V javnosti odmeva tudi primer iz Kranja, ko naj bi državljana na javnem kraju jedla rogljiček in naj bi bila zato kaznovana. Tudi ta primer je čista laž. Kaj se je dejansko dogajalo?
Dne 29. 10. 2020 sta inšpektorja zdravstvenega inšpektorata ustavila par z dvema otrokoma, ki se je sprehajal na javnem kraju, brez zaščitnih mask na obrazu. Nošenje zaščitnih mask na javnem kraju, je bilo takrat obvezno. Par se je izgovarjal, da jesta rogljiček, zaščitnih mask pa sploh nista imela niti pod obrazom ne, kar bi bilo pričakovano, če bi maski imela in bi jih potisnila pod usta le za čas zaužitja rogljičkov. Inšpektorja sta paru jasno pojasnila, da ni sporno to da jesta rogljiček, da pa je prekršek to, da zaščitnih mask sploh nimata. Inšpektorja sta par denarno kaznovala. Sam postopek sta iz neposredne bližine opazovala tudi policista, ki pa se v postopek inšpektorjev nista mešala. Nobenega dvoma torej ni, kršitelja sta bila denarno kaznovana ne zaradi rogljička ampak zato, ker zaščitnih mask sploh nista imela. Tudi tema dvema kršiteljema koalicija pošilja jasno sporočilo. Kršiteljema se bo opravičila, če sta kazen plačala jim jo bodo vrnili, če pa kazni nista plačala, pa jim bodo kazen odpisali. Kaj s tem sporočajo zdravstvenim inšpektorjem, ki so naloge opravili povsem zakonito, pa jih sploh ne zanima.
Drugi del:
Ker je državljan na javnem kraju jedel burek je bil kaznovan – tretja laž
V javnosti odmeva tudi primer moškega, menda dostavljalca hitre hrane, ki naj bi na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani jedel burek in naj bi bil zato kaznovan. In kakšna je resnica?
Dogajanje sodi v sredino novembra 2020, po mojem spominu se je to zgodilo 14. 11. 2020. Nošenje zaščitnih mask na prostem je bilo takrat obvezno. Policisti lahko kršitelje opozarjajo ali kaznujejo. V primeru, da kršitelj ne upošteva opozorila policistov, jih lahko denarno kaznujejo. In točno tako sta policista tudi postopala. Omenjeni državljan je sedel na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani. Sploh ničesar seveda ni jedel takrat, ko sta ga policista opazila (lahko je jedel prej). Policista sta ga opozorila, da je nošenje zaščitnih mask obvezno in ga pozvala, da naj si masko nadene. Niti ni jasno ali jo je pri sebi imel ali ne, pomembno je to, da je opozorilo policistov zavrnil in si maske ni hotel nadeti. To je bil torej razlog za denarno kazen in ne to, da naj bi jedel burek.
Tudi temu kršitelju koalicija pošilja jasno sporočilo. Najprej se mu bodo opravičili, če je kazen plačal mu jo bodo vrnili, če je ni, pa mu je ne bo treba plačati. Kaj si o tem mislita policista, ki sta ravnala povsem zakonito, se ne sprašuje nihče. Kršitelj seveda ni bil kaznovan zato, ker je jedel burek ampak zato, ker si ni hotel nadeti zaščitne maske.
V nadaljevanju je potrebno odgovoriti še na nekatera nepojasnjena vprašanja v prvi vrsti o policijskih postopkih. V javnosti namreč krožijo informacije, ki jih širi zlasti nekdanja opozicija, danes koalicija, seveda s podporo njim naklonjenih medijev. Tudi zato je potrebno predstaviti nekatere statistične podatke, ki govorijo resnico o policijskih postopkih.
»Brutalni policijski postopki zoper mirne državljane« – četrta laž
Seveda imam številne stike s policisti, sploh pa me zanimajo stiki s tistimi policisti, ki neposredno na terenu izvajajo najtežje policijske naloge. Stiki s policijskimi šefi me sploh ne zanimajo, pravo resnico najpogosteje izvem med policisti, ki delajo na terenu. Eden med njimi mi je pred dnevi, ko je bila že znana smer delovanja koalicije na področju dela policije (opravičilo kršiteljem za zakonite policijske postopke in revizija policijskih postopkov med nasilnimi demonstracijami) sporočil tole: »Pa to je bolano … še malo pa nas bodo sodno preganjali zaradi zakonito uporabljenih prisilnih sredstev… mama mija«. Naj poudarim, da gre za policista, ki je sodeloval pri delu policije ob največjih brutalnostih razbijačev ne le ob zadnjih nasilnih protestih, ampak tudi tistih leta 2012.
V tem delu mojega pisanja, se ne morem opirati na posamezna sporočila policistov, ampak se bom oprl zlasti na podatke, ki so jih na odprtih delih sej Vlade RS podajali predstavniki policije.
Poškodovani policisti in nasilneži
Če govorimo o »brutalnih policijskih postopkih«, potem moramo to utemeljiti tudi s številom poškodovanih nasilnežev in številom poškodovanih policistov. »Brutalni policijski postopki« načeloma predpostavljajo, da je posledica policijskih postopkov veliko število poškodovanih nasilnežev, če je seveda šlo za »brutalne policijske postopke«.
Toda naša nekdanja opozicija, sedaj koalicija na veliko govori in zavaja še nekoliko huje. Govori namreč o »brutalnih policijskih postopkih« zoper mirne državljane, kar je absurd nad absurdi. In kaj povedo številke? Leta 2020 je bilo poškodovanih 16 policistov in novinar (s strani drugega udeleženca protesta in ne s strani policije), med protestniki poškodovanih ni bilo. Leta 2021 so bili poškodovani štirje protestniki in 27 policistov, leta 2022 poškodovanih ni bilo. Še bolj jasno sliko nam pokažejo podatki za proteste leta 2012. Takrat je bilo na 23-tih nasilnih protestih poškodovanih 31 nasilnežev in 115 policistov, v katere so nasilneži metali vse od granitnih kock, steklenic, kamenja in drugih predmetov. Število poškodovanih protestnikov torej ne govori v prid trditvi, da je bila policija »brutalna in nasilna«, prej obratno.
Intenzivnost neprijavljenih – tudi nasilnih protestov
Javni shodi, tudi protestni, morajo biti pri nas prijavljeni policiji. Ne spomnim se javnega shoda, ki bi ga organiziral desni politični pol in ne bi bil prijavljen. Tudi sam sem velikokrat sodeloval na takih shodih, ki so bili vsi po vrsti prijavljeni sploh pa nikoli niso bili nasilni.
Zato pa je situacija na levem političnem polu, pa naj si gre za politične stranke ali njihove somišljenike drugačna, tam praviloma organizirajo neprijavljene javne shode, proteste ali zborovanja. Številke pa so neizprosne. Leta 2012 je bilo23 protestov, leta 2020 jih je bilo že 407, leta 2021 pa 426 in leta 2022 (do konca marca) 54. Tovrstnih protestov med leti 2013 in 2020 sploh ni bilo. Če te številke primerjamo s tem katera vlada je bila na oblasti, ugotovimo to, kar sem že zapisal. Proteste, tudi nasilne organizirajo pripadniki ali podporniki levih političnih strank in v taki obliki, nikoli pripadniki ali podporniki desnih političnih strank.
Policija mora varovati vsak shod lahko pa ga tudi razpusti
Policija ima veliko več težav z neprijavljenimi shodi, kot s tistimi, ki so prijavljeni. Na prijavljenih shodih je organizator znan, ima ime in priimek, znana je njegova odgovorna oseba, organizator mora poskrbeti za reditelje in podobno. Policija v tem primeru z organizatorjem le sodeluje in mu pomaga, če je to potrebno. Tudi zato na takih shodih vidimo le tu in tam kakega policista.
Povsem drugače je, če je shod neprijavljen in ni znano ničesar, sploh pa ne ali lahko pride do nasilja. Policija mora zato angažirati veliko večje število policistov, ki morajo opraviti vse tisto, kar bi moral opraviti organizator, če oceni da lahko pride do nasilja pa mora sploh okrepiti varnost, zlasti pa mora zavarovati varovane objekte kot je sedež Vlade RS ali Državnega zbora. Kot že rečeno, pa policija lahko ob zakonskih pogojih shod tudi razpusti, udeležence pa tudi razžene. In kolikokrat je policija ravnala tako »brutalno« kot bi rekli nekateri? Leta 2020 je ob 407 shodih razpustila le enega, leta 2021 pa od 426 shodov le 8 shodov. En shod je bil razpuščen, ker je UE Ljubljana shod prepovedala, ostali pa so bili razpuščeni, ker policija s svojimi ukrepi ni mogla več zagotavljati varnosti. Lahko govorimo o »brutalni in nasilni policiji«? Nikakor ne.
Tretji del:
Policija lahko stroške varovanja neprijavljenega shoda izterja od organizatorja shoda
V prejšnjem poglavju sem pisal o tem kakšna je razlika med prijavljenimi in neprijavljenimi shodi. Pojasnil sem tudi razlike v angažiranju števila policistov, zato je jasno, da so stroški varovanja neprijavljenega shoda veliko višji od tistih prijavljenih. Policija v nobenem primeru ne more od organizatorja, pa naj si gre za prijavljen ali neprijavljen shod, izterjati vseh stroškov. Lahko pa izterja razliko med stroški varovanega shoda, ki je bil prijavljen in tistimi stroški, ki jih je imela z varovanjem neprijavljenega shoda, saj je njena angažiranost na neprijavljenem shodu veliko večja. Policija običajno zaračuna prevožene kilometre z vozili, ure policistov, stroške postavljanja ograj in podobno. In kakšne so številke?
Za leto 2020 je policija za varovanje 407 neprijavljenih shodov tako zaračunala 539.966,90 evrov, za leto 2021 je policija za varovanje 426 neprijavljenih shodov zaračunala 1.163.819,00 evrov, za leto 2022 pa je za varovanje 54 neprijavljenih shodov zaračunala 141.539,39 evrov. Skupaj torej 1. 845.325,29 evrov.
Vse denarne zahteve policije do organizatorjev shodov, ki niso bili prijavljeni bo koalicija, mislim da jih je že, preklicala. Kaj s tem sporoča protestnikom in organizatorjem shodov, ki le teh niso prijavili? Nič drugega kot to, da lahko imajo neprijavljene shode, da lahko kršijo zakon, saj jih bodo oni oprostili, ko bodo na oblasti. Povsem nedopustno sporočilo, ki je v popolnem nasprotju z načeli pravne države, ki jo tako opevajo. Pravna država namreč pomeni to, da smo pred zakonom vsi enaki in za nezakonita dejanja tudi odgovarjamo.
Hkrati je to tudi sporočilo recimo upokojencem, saj ta znesek predstavlja 2636 najnižjih pokojnin za polno delovno dobo. To je lahko tudi sporočilo koristnikom varovanih stanovanj, saj bi za ta znesek lahko, vsaj v Šmarju pri Jelšah, kupili 23 varovanih stanovanj po 40 kvadratnih metrov. Ne, koalicija bo vse to podarila tistim, ki so kršili zakon in so jim pomagali na oblast. Nedopustno, nepošteno in nemoralno.
Število policijskih postopkov, število glob in opozoril
Domnevno »brutalnost« policije, ki jo tako poudarjajo v nekdanji opoziciji, sedanji koaliciji, lahko presojamo tudi skozi število postopkov v povezavi z izrečenimi globami ali opozorili. Skupno število policijskih postopkov nam torej ne pove veliko, več vreden je v tem pogledu podatek koliko opozoril so izrekli policisti in koliko glob so izrekli. Poglejmo številke, vezane na Zakon o nalezljivih boleznih.
Leta 2020 so policisti vodili 30.499 postopkov, od tega so izrekli 10.418 opozoril in 8.498 glob, drugim organom (inšpekcije) pa so prepustili 11.583 postopkov. Leta 2021 so vodili 28.410 postopkov od katerih so izrekli 7431 glob in 20.754 opozoril, drugim organom pa so prepustili 225 postopkov. Skupno so torej vodili 58.909 postopkov, od tega so izrekli 31.172 opozoril in 15.929 glob, drugim organom pa prepustili 11.808 postopkov.
Tudi ti podatki ne opravičujejo ocene o »brutalnosti« policije. V obravnavanem obdobju so izrekli namreč veliko več opozoril kot glob. To pomeni, da so najprej delovali preventivno šele nato v veliko manjšem številu represivno.
Število kršiteljev, policijskih postopkov in število prekrškov
Podrobna analiza podatkov o policijskih postopkih, številu kršiteljev in številu prekrškov, pa nam na drugi strani razgalja vso vztrajnost in nasilnost kršiteljev. Kaj kažejo številke, vezane na Zakon o nalezljivih boleznih.
Policija je v letih 2020 in 2021 obravnavala 18.743 oseb, vodila je 25.638 postopkov (ena oseba je lahko v več postopkih), skupno število kršitev pa je bilo 27.737 (opozorila niso šteta). To so skupni podatki. Bolj zanimivi so podrobni podatki. Kar 15.893 oseb je bilo v enem postopku, storili pa so 16.817 kršitev. Zato pa imamo na drugi strani po eno osebo, ki je bila v 26 do 31 postopkih, storile pa so od 31 do 47 kršitev. Povedano enostavneje, policisti so obravnavali malo število oseb, ki so storile večino prekrškov.
Če stvar pogledamo z drugega zornega kota, lahko zapišemo, da je zakon kršilo malo ljudi, ki pa so bili vztrajni, zato so naredili večino prekrškov. Koalicija pa jim bo plačane globe vrnila tisti, ki pa jih niso plačali, pa jim to ne bo potrebno. Krivično in nepošteno, toda nagradno za tiste, ki so jim pomagali na oblast.
Uporaba plinskih sredstev
Nekdanja opozicija, sedanja koalicija rada poudarja domnevno »policijsko nasilje« vezano na uporabo plinskih sredstev. Ta naj bi bila sploh dokaz domnevne »policijske brutalnosti« in nasilja. Navajajo še bolj kronski dokaz, govorijo namreč o tem, da je policija plinska sredstva uporabila le leta 2012, ko sem vodil notranje ministrstvo in seveda za časa tretje Janševe vlade. V osnovi to ni res, saj plinski razpršilec policisti uporabljajo vsakodnevno. Res je da so bila proti množici uporabljena leta 2012 in za časa tretje Janševe vlade. Pa ne zato, ker bi bila ta ista policija »nasilna in brutalna« le za časa desnih vlad ampak zato ker za časa levih vlad ni nasilnih demonstracij. To je torej resnica. Povejmo jo še drugače. Nasilno protestirajo le levičarji in njihovi podporniki, desničarji in njihovi podporniki pa ne.
Plinska sredstva, po črki zakona, policisti lahko uporabijo proti množici le in samo takrat kadar je javni red in mir masovno kršen in ga ni mogoče vzpostaviti z drugimi sredstvi. Vsa plinska sredstva morajo imeti certifikat proizvajalca, da je njihova uporaba varna. Leta 2021 sem se tudi sam znašel ob robu prostora, kjer so policisti uporabili plin. Neprijetno, veliko solza in kašlja, ki mineta v nekaj minutah, a brez posledic.
Kadar policisti uporabijo plinska sredstva (izključno na ukaz tistega, ki je vodja), morajo to storiti na točno določen način. Njihov cilj je seveda odstraniti nasilno množico z določenega območja, zato nad njo izstrelijo plinske naboje. Pri tem pa morajo množico tudi usmerjati in jih dati enega ali več izhodov, to pa je seveda na območje kjer se množica lahko mirno razide in nikakor na območje denimo varovanih objektov. Policisti lahko plinske naboje izstrelijo tudi na prazno območje, kadar ocenijo, da je to smer, kamor naj se množica ne umika (recimo varovani objekti). Napačno je torej sklepanje, da del posnetka, ko policisti izstrelijo naboje na prazno območje, že pomeni prekoračitev pooblastil (nastop kandidatke za notranjo ministrico v DZ).
Na vprašanje ali so policisti v vseh primerih plinska sredstva uporabili zakonito ali ne, ne more odgovoriti laična javnost, temveč le policijski strokovnjaki v sodelovanju z policijskim vodjem, ki je odredil uporabo plinskih sredstev. Tako preiskavo pa je notranja ministrica napovedala. Vsako vpitje o nezakoniti uporabi plinskih sredstev pred tem, je popolnoma neodgovorno.
Četrti del:
Uporaba vodnega topa
Vodni top policija prav tako uporabi zelo redko, praviloma tudi takrat ko je javni red in mir množično kršen in ga ni mogoče vzpostaviti z drugimi sredstvi. Prav smešna so bila opozorila nekaterih, da je bil vodni top kupljen v času, ko sem bil notranji minister jaz, uporabljen pa šele za časa tretje Janševe vlade. To seveda ni res. Leta 2012 smo imeli in uporabili več deset let star vodni top, ki se je kvaril praktično na vsakih nekaj kilometrov, novega nismo imeli, niti ga nisem naročil. Nov vodni top je bil kupljen v času vlade Mira Cerarja. Na desnem političnem polu nakupa nismo problematizirali, saj smo vedeli, da ga policija potrebuje. To zagotovo ne bi bilo tako, če bi bil vodni top kupljen v času mojega ministrovanja. Nisem si zabeležil podatkov kolikokrat je bil vodni top uporabljen ob pretekli nasilnih demonstracijah. Po mojem spominu takrat ko je množica 20.000 ljudi korakala po Celovški cesti v smeri obvoznice in morda še kdaj. Je pa veliko govora o tem kako je bil uporabljen nezakonito in proti nedolžnim ljudem, kar je seveda absurd. Če korakaš po sredini Celovške ceste v Ljubljani in s tem nezakonito zapreš promet in to nameravaš narediti še na obvozni avtocesti, pač nisi nedolžen državljan.
Spremenjena policijska taktika po nasilnih protestih leta 2012
Nasilne proteste leta 2012 je policija temeljito analizirala in ugotovila precej visoko število poškodovanih policistov in nasilnežev, zato je svojo taktiko nekoliko spremenila v smeri manj uporab klasičnih prisilnih sredstev in več uporab tistih, ki ne povzročajo ne poškodb policistov, ne poškodb nasilnežev. To pa je vodni top in to so plinska sredstva. Leta 2012 je bilo poškodovanih 31 nasilnežev in 115 policistov. To potrjujejo tudi podatki.
V letih 2020 – 2022 pa je bilo, ob bistveno večjem številu protestov in protestnikov, poškodovanih 43 policistov in 5 protestnikov, od tega je bil poškodovan en novinar, ki ga je poškodoval protestnik ne policist.
Tako stanje nikakor ne dovoljuje kritike policije, sploh ne v smislu njene domnevne »brutalnosti in nasilnosti«. Podatki o uporabi vodnega topa in plinskih sredstev zaslužijo prej pohvalo kot grajo, saj so pomembno prispevali k manj poškodbam policistov in tudi nasilnežev.
Naša analiza ne bi bila popolna, če nebi posvetili posebne pozornosti nasilnim demonstracijam in policijskim ukrepom 05. 10. 2022. Danes levi politični pol govori o tem, kako so policisti omenjeni dan prekomerno zaplinili Ljubljano, kako so se znašali nad nedolžnimi ljudmi in kako so domnevno izstrelili vso količino plinskih nabojev, ki so jo imeli.
Toda pojdimo po vrsti in sledimo resnici. Omenjeni dan ni bil navaden dan, sploh za policijo ne. Tega dne so se v Ljubljani in na Brdu pri Kranju zbrali predstavniki vseh držav EU, celotno vodstvo EU, pa tudi voditelji nekaterih drugih držav. Z varnostnega vidika tak dogodek za policijo pomeni dogodek z visokim varnostnim tveganjem in policija mora uporabiti vse zakonsko določene ukrepe, da zagotovi varnost varovanih oseb, kar omenjene osebe seveda so. Policija je takrat razpolagala tudi z grožnjami, da bodo nasilneži na silo blokirali Brdo pri Kranju, tudi s traktorji in tovornjaki, da bi preprečili zasedanje.
Si predstavljate situacijo, da bi policija ocenila, da ni sposobna zagotoviti varnosti udeležencem in bi bilo to odpovedano, si predstavljate situacijo, ko bi bila ogrožena varnost ene same varovane osebe ali več njih, kaj šele, da bi prišlo do poškodb varovanih oseb ali celo smrti katere od njih? Nepojmljivo. O tem bi poročal ves svet in negativna slika o naši državi in policiji bi hipoma obšla svet. Kaj takega si niti predstavljati ne znam.
Zato pa je policija svoje naloge več kot odlično opravila, preprečila je kakršnokoli ogrožanje varovanih oseb, le voznik, ene od varovanih oseb, je zapeljal v množico, ki je blokirala prost prehod njegovega vozila in se je moral voznik zato vzvratno umikati. In kaj so storili nasilneži tistega dne, leva koalicija jih sicer imenuje »nedolžni ljudje«, ki to seveda niso. Nesporno dejstvo je, da ni šlo za mirne ljudi ampak za nasilneže, ki so se zbrali na neprijavljenem nasilnem protestu. Policija je tako zabeležila 13 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Obravnavala je tudi 5 kaznivih dejanj napadov na uradno osebo, ter po eno kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila izvršitev uradnega dejanja in kaznivo dejanje hujskanja k upiranju. Toliko torej o prekomernem »zaplinjanju« mirnih in nedolžnih ljudi.
Policisti so v tem primeru torej deležni kritik in groženj s preiskavami, prav pa bi bilo, da bi jih odgovorni pohvalili za dobro opravljeno delo in zagotovitev mirnega poteka sestanka najpomembnejših predstavnikov EU, držav članic in drugih. No, take pohvale smo lahko slišali v Bruslju ne pa v Ljubljani.
Sklepno
Za zaključek se lahko vprašamo, zakaj koalicija ravna tako kot ravna v odnosu do policije in inšpekcijskih služb. Inšpekcijske službe so do sedaj, resnici na ljubo, manj na njenem udaru. Trdijo, da želijo policijo depolitizirati, kot da bi bila pod političnim vplivom bivše desne vlade. Ko bodo na njen vrh in še precej pod njim postavili levi politični opciji naklonjene kadre, ki jih v policiji ne manjka, pa bo policija depolitizirana. Seveda da ne. Politizirana bo z njej naklonjenimi kadri, zato to pač ni depolitizacija policije.
Z ene in druge politične strani, bi moralo postati popolnoma normalno, da vsaka politična opcija na vrh policije nastavi ljudi za katere meni, da bodo svoje delo opravljali dobro. To pa je tudi vse. Nikomur ne sme biti dovoljeno (to se sedaj dogaja), da bi policistom, ki delajo zakonito in odgovorno, grozil z različnimi preiskavami in postopki, saj to policiste le demotivira za pošteno in zakonito delo.
Postopki koalicije v zvezi s tem, pa imajo še veliko bolj pomembne, podle in zavržne namene. Koalicija tistim, ki so bili nasilni in ki so organizirali nasilne proteste, ter s tem prav tej isti koaliciji pomagali na oblast, obljublja amnestijo za že plačane globe, prekinitev postopkov v primerih, ko le ti še tečejo in oprostitev plačila policijskih stroškov, ki jih je policija v zvezi s tem imela. To pa je, kot že rečeno podlo in zavržno, saj ima eno samo sporočilo nasilnežem. To pa je, v času desnih vlad bodite nasilni, kršite zakone in počnite vse kar lahko, da se desna oblast zamenja, ko bomo na oblasti levi pa boste tako ali tako oproščeni. Nedopustno.
Čisto za zaključek pa stvari obrnimo, politično gledano, na glavo in si predstavljajmo situacijo v smeri, ki se ne bo zgodila, ker desničarji pač nismo nasilni in spoštujemo zakone. Si predstavljate situacijo v kateri bi nasilne proteste proti levi vladi organiziral desni politični pol s svojimi podporniki in somišljeniki? Hkrati bi nasilnežem obljubil amnestijo in prekinitev še ne končanih postopkov zoper njih, ko bo na oblasti desni pol? Tako početje bi vodilo v anarhijo, v skrajnem primeru celo kaj več.
Nujno potrebno je, da sedanji oblastniki v prvi vrsti začnejo spoštovati pravila pravne države, na katera deklarativno prisegajo v praksi pa očitno ne, po katerih mora vsakdo odgovarjati in biti sankcioniran ali oproščen za prekrške in kazniva dejanja pred sodišči in nič drugače.
Prvotno objavljeno na vinkogorenak.net
