Trezna presoja pod vplivom drog ni možna
torek, 19. 4. 2011Cukjati: “Droga med politiki je lahko resna zadeva, ki je vredna naše razprave in tudi zakonske ureditve.” Poslanke in poslanci na današnji 27. redni seji državnega zbora obravnavajo predlog Zakon o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Zakon je v obravnavno državnemu zboru predložila skupina 27 poslank in poslancev, stališče v imenu predlagateljev, ki ga objavljamo v nadaljevanju, pa je predstavil poslanec SDS France Cukjati.Slovenska demokratska stranka daje v parlamentarno obravnavo predlog Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
Obstaja resen razlog, zakaj so prepovedane droge sploh prepovedane. Uživalec postane zasvojen ter nesposoben kritičnega razmisleka in adekvatnih odločitev. Droga postane njegov primarni interes, vsa druga vprašanja postanejo drugotnega pomena. Z drogo zasvojen človek zanemarja ne le sebe in svojo družino, ampak vse, za katere je odgovoren. Tudi celotno državo, če mu je dano, da v njenem imenu in za njen račun sprejema pomembne odločitve.
Podobno je s korupcijo med politiki. Preganjamo jo zato, ker v njo ujet nosilec oblasti sprejema odločitve, ki so v interesu podkupovalca in ne v interesu države. Zato je premoženje politikov nadzorovano, kar se nikoli ni smatralo za protiustavno.
Tudi policijsko testiranje vinjenosti za volanom se ne smatra za protiustavno kršenje zasebnosti, pa drogiran politik lahko naredi neprimerno več škode državljanom, kot vinjen voznik za volanom. Tudi piloti so vsako leto obvezno testirani na droge, ker od njihovega ravnanja in njihove pravilne presoje okoliščin zavisi usoda mnogih ljudi.
Droga pa je – kot se zdi – tudi med politiki vse bolj razširjena. Zato je vredna naše razprave in vzpostavitve preventivnih ukrepov, kolikor so sploh možni.
Po tem zakonu, ki ga predlagamo, bi bili poslanci DZ, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji enkrat letno testirani na prepovedane droge. Izbor funkcionarjev bi z žrebom določila posebna komisija, testiranje pa bi izvajal Inštitut za sodno medicino. Rezultati bi bili dostopni javnosti, pozitiven izvid pa ne bi sprožal nobenih kazenskih sankcij.
Gre za preventivni ukrep in kvečjemu za moralni pritisk na funkcionarja, da pri sprejemanju pomembnih odločitev ohrani »trezno glavo«. Evforično zmanjšanje kritičnosti in občutka nevarnosti, ki je eden najpogostejših učinkov neuroleptikov, je preveč nevarno, da bi ob vse večji uporabi droge med politiki smeli ostati ravnodušni. Javnost ima tudi pravico vedeti, ali je ali ni javni funkcionar pri svojem ravnanju pod nezaželenim škodljivim vplivom, pa naj gre za koruptivno podkupovanje s strani kapitalskih ali političnih lobijev ali pa za zmanjšano kritičnost, ki jo povzroča učinek droge.
Droga med politiki je lahko resna zadeva, ki je vredna naše razprave in tudi zakonske ureditve. Predlagamo, da v prvem branju zakon podprete, nato pa ga v nadaljnji obravnavi dopolnite, če smatrate, da bi bilo to potrebno.
Obstaja resen razlog, zakaj so prepovedane droge sploh prepovedane. Uživalec postane zasvojen ter nesposoben kritičnega razmisleka in adekvatnih odločitev. Droga postane njegov primarni interes, vsa druga vprašanja postanejo drugotnega pomena. Z drogo zasvojen človek zanemarja ne le sebe in svojo družino, ampak vse, za katere je odgovoren. Tudi celotno državo, če mu je dano, da v njenem imenu in za njen račun sprejema pomembne odločitve.
Podobno je s korupcijo med politiki. Preganjamo jo zato, ker v njo ujet nosilec oblasti sprejema odločitve, ki so v interesu podkupovalca in ne v interesu države. Zato je premoženje politikov nadzorovano, kar se nikoli ni smatralo za protiustavno.
Tudi policijsko testiranje vinjenosti za volanom se ne smatra za protiustavno kršenje zasebnosti, pa drogiran politik lahko naredi neprimerno več škode državljanom, kot vinjen voznik za volanom. Tudi piloti so vsako leto obvezno testirani na droge, ker od njihovega ravnanja in njihove pravilne presoje okoliščin zavisi usoda mnogih ljudi.
Droga pa je – kot se zdi – tudi med politiki vse bolj razširjena. Zato je vredna naše razprave in vzpostavitve preventivnih ukrepov, kolikor so sploh možni.
Po tem zakonu, ki ga predlagamo, bi bili poslanci DZ, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji enkrat letno testirani na prepovedane droge. Izbor funkcionarjev bi z žrebom določila posebna komisija, testiranje pa bi izvajal Inštitut za sodno medicino. Rezultati bi bili dostopni javnosti, pozitiven izvid pa ne bi sprožal nobenih kazenskih sankcij.
Gre za preventivni ukrep in kvečjemu za moralni pritisk na funkcionarja, da pri sprejemanju pomembnih odločitev ohrani »trezno glavo«. Evforično zmanjšanje kritičnosti in občutka nevarnosti, ki je eden najpogostejših učinkov neuroleptikov, je preveč nevarno, da bi ob vse večji uporabi droge med politiki smeli ostati ravnodušni. Javnost ima tudi pravico vedeti, ali je ali ni javni funkcionar pri svojem ravnanju pod nezaželenim škodljivim vplivom, pa naj gre za koruptivno podkupovanje s strani kapitalskih ali političnih lobijev ali pa za zmanjšano kritičnost, ki jo povzroča učinek droge.
Droga med politiki je lahko resna zadeva, ki je vredna naše razprave in tudi zakonske ureditve. Predlagamo, da v prvem branju zakon podprete, nato pa ga v nadaljnji obravnavi dopolnite, če smatrate, da bi bilo to potrebno.