Tretja obravnava Zakona o socialnem varstvu

Stališče PS SDS je predstavil poslanec  RUDI VERŠNIK: V tem parlamentu smo o zakonu že večkrat govorili, pa kljub temu mislim, da je treba poudariti še nekatere stvari.  Obstoječi zakon je bil v celoti uveljavljen 1.1.2003, ko je bila uveljavljena polna višina denarne socialne pomoči v višini 46.281 tolarjev. Razloge za spremembo obstoječega zakona je prav gotovo iskati v slabostih sedanjega sistema denarne socialne pomoči. Glavne pa so: prvič, denarna socialna pomoč na nekaterih področjih ne deluje dovolj učinkovito; drugič, pri postopku dodeljevanja denarne socialne pomoči je težko preveriti določene okoliščine; tretjič, denarna socialna pomoč je postala instrument premostitve materialne ogroženosti v čakanju na odločitev o drugih pravicah, kar pa ni njen osnovni namen. Izredna denarna socialna pomoč se ne uporablja vedno v skladu z njenim namenom.  Ob naštetih slabostih pa je treba pogledati tudi razloge za spreminjanje zakona. Ob tem naj naštejem: zlorabe pri prikazovanju dohodka ali premoženja, veliko povečanje upravičencev, od 62.000 v letu 2002 na 90.000 v letu 2004, kar pomeni 45% povečanje; poraba sredstev iz proračuna je z 18 milijard v letu 2002 narasla na 32,8 milijarde v letu 2004, kar je 82% povečanje; od vseh upravičencev je kar 30% dolgotrajnih prejemnikov, kar vsekakor ni dober pokazatelj; upravičenci do denarne socialne pomoči postajajo nefleksibilni pri aktivni politiki zaposlovanja. Poseben problem pa predstavlja podatek, da je med prejemniki denarne socialne pomoči 43% mlajših od 27 in od tega 110 dolgotrajnih prejemnikov. Novi predlog sprememb na področju denarnih socialnih pomoči prinaša novost, po kateri družina in posameznik nista opravičena do pomoči v primeru prihrankov ali premoženja, ki je večja od 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje se ne upošteva osebno vozilo do vrednosti 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Za osebe, ki so tujci in nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, se v lastni dohodek šteje tudi preživnina. V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka, se višina minimalnega dohodka za otroka določi v polovičnem znesku. Center za socialno delo odloča o zmanjšanju pomoči za 30% v primeru, da prejemnik živi z osebami, ki imajo dovolj lastnih sredstev. Vsako izredno denarno pomoč mora prejemnik porabiti za točno določen namen in v 15. dneh priložiti dokazila. V primeru, da tega ne stori, 18 mesecev ni opravičen do denarne socialne pomoči. Delodajalec dobi subvencijo, če zaposli dolgotrajno brezposelno osebo, najmanj za eno leto. Brezposelna oseba, ki je od zavoda napotena na delo, je dolžna delo opravljati 8 ur tedensko in največ 56 ur mesečno v primeru zavrnitve, izgubi socialno pomoč za dobo 6 mesecev. Neopravičeno dodeljeno socialno pomoč je treba vrniti najkasneje v roku 30 dni. To so vsi ukrepi, ki zagotavljajo določen red na tem področju in so sprejemljivi.  Družinskega pomočnika, to je tema, ki še vedno ni izpeta, ureja zakon iz leta 2004. Takratna ocena koriščenja te možnosti je bila močno podcenjena, saj nam podatki na dan 31.5.2005 kažejo skoraj enkrat večje število prošenj, vloženih pa jih je preko tisoč. Seveda je takšno stanje zahtevalo poseg, še zlasti, ker so družinski pomočniki v nekaterih občinah skoraj zrušili občinski proračun. Dogovarjanja med občinam in ministrstvom so bila trda in dolgotrajna, zato je zakon po enoletnem usklajevanju obravnavan danes v državnem zboru. Novi predlog, znesek za pomoč in postrežbo, ki ga dobiva invalidna oseba, prenaša na občino. Invalidna oseba in zavezanci za preživljanje sofinancirajo družinskega pomočnika do njihove plačilne sposobnosti, eventualno razliko pa dodajo občine, ki vknjiži, ki lahko vknjiži lastninsko pravico do nepremičnin. Pogoj za status družinskega pomočnika je brezposelna oseba ali oseba, ki zapusti trg dela ali v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom ali podjetnik, ki preneha opravljati dejavnost. Potrdilo izdaja območna enota zavoda za zaposlovanje. O izbiri odloči pristojni center za socialno delo na podlagi mnenja invalidskih komisij SPIZ-a. Po mnenju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke zakon sledi svojemu namenu in rešuje rakovo rano občin, to je družinskega pomočnika, zato bomo predlagani zakon tudi podprli.