Tretja obravnava predloga Zakona o določitvi minimalne plače
sreda, 4. 10. 2006Stališče PS SDS je predstavil
RUDI VERŠNIK: Minimalna plača v našem plačnem sistemu pomenu tisti minimum, ki ga delavec mora dobiti ob seveda predpostavki, da izpolni polni urni fond. Zavedati se moramo, da je na to plačo vezanih cirka 18 tisoč zaposlenih še zlasti z delovno intenzivnih panog privatnega sektorja in začetkov. Ravno zaradi tega je še kako pomembno, da se višina konstantno in redno spreminja z rastjo življenjskih stroškov. Na ta način se omogoči tej skupini zaposlenih povišanje njihovih prejemkov in s tem usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov.
S predlogom zakona o določitvi minimalne plače je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve presekalo gordijski vozel, ki je letos zadrževal običajno avgustovsko korekcijo. Preden pa bo zakon začel veljati bo preteklo več kot dva meseca, ko bi morali delavci predlagani znesek v višini 124.050 že prejemati.
Minimalna plača v Sloveniji znaša 44,1 povprečne plače. Med tem ko se v razvitem delu Evrope delež minimalne plače vrti okoli 50% povprečne plače. V najrazvitejših celo 56, kar naj bi bil tudi naš cilj v prihodnje. Seveda se zavedamo, da je odstotek minimalne plače v povprečni odvisen od več faktorjev od katerih je produktivnost gotovo med najpomembnejšimi.
V poslanski Slovenske demokratske stranke menimo, da mora usklajevanje minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov potekati avtomatično, da pa je smiselno tripartitno dogovarjanje za povečanje dviga minimalne plače, ki je večje od rasti življenjskih stroškov. Popravljeni predlog zakona o minimalni plači odpira možnost dogovarjanja in prepričani smo, da se bo minister tega posluževal in se s tem izognil še večji odgovornosti.
Najbolj nas skrbijo signali, ki prihajajo s strani sindikatov, ki napovedujejo veto na ta zakon, kar bo pomenilo še dodatno zavlačevanje izplačila tistim, ki jim vsako povečanje veliko pomeni.
V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona podprli.
RUDI VERŠNIK: Minimalna plača v našem plačnem sistemu pomenu tisti minimum, ki ga delavec mora dobiti ob seveda predpostavki, da izpolni polni urni fond. Zavedati se moramo, da je na to plačo vezanih cirka 18 tisoč zaposlenih še zlasti z delovno intenzivnih panog privatnega sektorja in začetkov. Ravno zaradi tega je še kako pomembno, da se višina konstantno in redno spreminja z rastjo življenjskih stroškov. Na ta način se omogoči tej skupini zaposlenih povišanje njihovih prejemkov in s tem usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov.
S predlogom zakona o določitvi minimalne plače je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve presekalo gordijski vozel, ki je letos zadrževal običajno avgustovsko korekcijo. Preden pa bo zakon začel veljati bo preteklo več kot dva meseca, ko bi morali delavci predlagani znesek v višini 124.050 že prejemati.
Minimalna plača v Sloveniji znaša 44,1 povprečne plače. Med tem ko se v razvitem delu Evrope delež minimalne plače vrti okoli 50% povprečne plače. V najrazvitejših celo 56, kar naj bi bil tudi naš cilj v prihodnje. Seveda se zavedamo, da je odstotek minimalne plače v povprečni odvisen od več faktorjev od katerih je produktivnost gotovo med najpomembnejšimi.
V poslanski Slovenske demokratske stranke menimo, da mora usklajevanje minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov potekati avtomatično, da pa je smiselno tripartitno dogovarjanje za povečanje dviga minimalne plače, ki je večje od rasti življenjskih stroškov. Popravljeni predlog zakona o minimalni plači odpira možnost dogovarjanja in prepričani smo, da se bo minister tega posluževal in se s tem izognil še večji odgovornosti.
Najbolj nas skrbijo signali, ki prihajajo s strani sindikatov, ki napovedujejo veto na ta zakon, kar bo pomenilo še dodatno zavlačevanje izplačila tistim, ki jim vsako povečanje veliko pomeni.
V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona podprli.