Treba je spremeniti odnos do podjetnikov, do novih idej

Mag. Celec: Če ni zaupanja, če ni stabilnosti, če zakonodaja in pravna država ne funkcionirata, potem je nagnjenost k sprejemanju rizikov s strani podjetnikov bistveno manjša. Če ni investiranja, če ni sprejemanja rizikov, ni podjetniške aktivnosti oz. je omejena podjetniška aktivnost, potem seveda ni rasti in ni razvoja. Mag. Robert Celec je raziskovalec in podjetnik. Študiral je v Nemčiji in Avstriji, zaključuje disertacijo s področja internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij. Kot podjetnik deluje interdisciplinarno, s poudarkom na razvoju novih izdelkov/storitev, blagovnih znamk ipd. Ukvarja se z managementom, pripravo in evalvacijo različnih projektov, v glavnem financiranih iz evropskih skladov. Deluje tudi kot mentorski svetovalec podjetjem v razvoju in je lastnik male sončne elektrarne.Za nas je spregovoril o programu razvoja Slovenije, ki ga je pripravil in v javno razpravo ponudil Strokovni svet SDS. Če želite v razpravi sodelovati tudi vi, podajte svoje predloge tukaj.Celotni pogovor si oglejte v naslednjem videoprispevku.   Mag. Celec predlagani program ocenjuje kot zelo dober, pri čemer izpostavlja, da je kljub temu mogoče opraviti še kakšen dodaten razmislek in program dopolniti še s kakšnimi dodatnimi konkretnimi ukrepi. Vseeno pa meni, da predstavlja odlično osnovo za nadaljnje delo. V nadaljevanju je predstavil enega od dodatnih konkretnih ukrepov, ki bi ga sam vključil v program in sicer t. i. obrnjen plačilni promet, ki bi bil v veliko pomoč slovenskim podjetjem. “Poznajo ga v številnih evropskih državah, recimo tudi v Avstriji in sam način zelo dobro funkcionira,” je povedal mag. Celec. Kot je še dejal, bi to sicer zahtevalo uvedbo določenih zakonskih mehanizmov oz. sprejetje zakonodaje, ki bi takšen obrnjen plačilni promet omogočila. “Tako kot danes posamezniku, ko sklene določeno pogodbo z banko o kreditiranju za nakup hiše, banka na točno določen dan direktno z računa odtegne znesek, bi podobno veljalo med poslovnima subjektoma – med podjetjem izvajalcem in naročnikom – vendar v tem trenutku mi tovrstne pravne podlage v Sloveniji nimamo,” je dejal mag. Celec in dodal, da bi to lahko bil velik napredek, predvsem za tiste poslovne procese, ki so dolgotrajni in stalni.V nadaljevanju je, kot enega od pozitivnih predlogov, izpostavil večanje konkurenčnosti. “Večanje konkurenčnosti na vseh nivojih mora biti cilj tega programa in seveda tudi naslednje vlade, ki bo, verjamem, delovala čisto drugače kot sedanja,” je dejal mag. Celec. Med področji, ki bi jih bilo mogoče še dopolniti, vidi področje inovacij, kajti inovacije so po njegovi oceni tiste, ki predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj naše države. Pri tem je opozoril, da je treba biti z zakonodajnimi ukrepi v tej smeri izredno previden, saj nek izdelek ali storitev postane inovacija šele takrat, kadar to oceni trg. Veliko priložnost za pomoč predvsem malim in srednjim podjetjem in podjetnikom vidi v tem, da se tudi na zakonodajni ravni olajša način prijave raziskovalno-razvojnega oddelka, kajti danes je ta postopek zelo zapleten, za marsikaterega podjetnika celo preveč zapleten. “Veljalo bi razmisliti v tej smeri, da bi za mala in srednja podjetja ali pa vsaj za mala podjetja naredili postopek čim enostavnejši, kajti resnici na ljubo, velik del malih podjetij se ne bo ukvarjal z raziskavami, sigurno pa z razvojem, zato bi veljalo razmisliti, da se ali loči postopek ali se prilagodi malim podjetjem in potem tudi na ta način mala in srednje velika podjetja spodbudi k aktivnejšemu iskanju priložnosti na področju razvoja v okviru svoje dejavnosti,” je dejal mag. Celec.Kot je še izpostavil, je vsaka podjetniška dejavnost sestavljena iz treh elementov. Prvi je nagnjenost k inovacijam, drugi je nagnjenost k spremembam in tretji je proaktivnost. “Nagnjenost k inovacijam, ki bi naj bila prisotna v vsakem podjetju, ki je temelj razvoja in rasti vsakega podjetja, bo toliko večja, kolikor boljše bo tudi poslovno  okolje, v katerem deluje določeno podjetje in v katerem lahko v veliki meri tudi pomaga država z vsemi svojimi ukrepi. Zavedati se moramo, da nobeno podjetništvo ne more delovati brez sprejemanja rizikov, vsak podjetnik mora sprejeti rizike. Dandanes v tem krču, tako likvidnostnem, kot krču sprejemanja odločitev trenutne vlade, se podjetja ne odločajo za sprejemanje rizikov, ker sama vlada dejansko sproža negotovost na trgu. Namesto da bi  se podjetja ukvarjala z obvladovanjem negotovosti, ki je prisotna na svetovnem trgu, država sama ustvarja negotovost, s svojimi zmedenimi, včasih negotovimi odločitvami,” je bil kritičen do razmer v Sloveniji.Velik problem mag. Celec vidi tudi v odhodih inovatorjev in podjetnikov v tujino. “To je trenutno zelo pereč problem. Kajti marsikateri podjetnik z dobro idejo danes pravi, da mu je lažje in učinkoviteje idejo realizirati v Avstriji, kot v Sloveniji, ne glede na to, da je delovna sila v Avstriji dražja kot v Sloveniji. To je seveda signal vsem, da nekaj v tej državi ne štima. Kaj je potrebno spremeniti? Potrebno je spremeniti odnos do podjetnikov, do novih idej, na področju javne uprave je preveč birokratskih ovir, premalo je točk, kjer bi podjetnik dobil vse informacije, da bi lahko čim hitreje izvedel postopke, da bi lahko tudi učinkoviteje prišel do določenih razvojnih sredstev,” je dejal. Kot konkreten problem, ki se je pojavil predvsem v tem letu, je izpostavil to, da je država izvedla kar nekaj javnih razpisov, podjetja so za realizacijo svojih idej glede razvoja izdelkov in storitev dobila celo pozitivne sklepe o razpisih, dva tedna zatem, ko so dobili sklepe, pa so dobili sporočilo od institucije, da je na žalost sklep neveljaven, ker je zmanjkalo denarja. Medtem pa so v podjetjih že zaposlili nove ljudi ter sprejeli strateške načrte. “Pogoji so velikokrat neprijazni do malih in srednje velikih podjetij, država velikokrat resda poskuša poslušati, vendar pri implementaciji se vedno zaustavi. Kajti država, trenutna vlada, deluje kot neko gasilsko društvo, ki v svoji lastni vasi zadnje uspe priti na pogorišče in se s tem še hvali. Vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejemala, so v glavnem gasilske narave in vedno zaostajajo. Premalo je proaktivnosti tudi na vladni strani, premalo je konkretnih ukrepov, ki rešujejo probleme podjetij. Nikoli ne bo vse idealno, nikoli ne bo vse super, vendar če se problemi ne rešujejo, ne more priti do napredka. Če ni zaupanja, če ni stabilnosti, če zakonodaja in pravna država ne funkcionira, potem je nagnjenost k  sprejemanju rizikov s strani podjetnikov bistveno manjša. Če ni investiranja, če ni sprejemanja rizikov, ni podjetniške aktivnosti oz. je omejena podjetniška aktivnost, potem seveda ni rasti in ni razvoja,” je še dejal mag. Celec.Kot je še dejal, tudi v drugih državah niso vedno zadovoljni z vsemi ukrepi, tudi drugje vedno znova uvajajo spremembe, poskušajo iskati rešitve, ki bi bile najoptimalnejše. “Velik del teh rešitev bi se seveda dalo prenesti  tudi v Slovenijo. Konkreten primer je projekt, ki ga izvajajo v Avstriji – Go International – za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, ki internacionalizacijo spodbuja. Jaz verjamem, da bi ta program lahko uvedli tudi v Sloveniji, seveda nekoliko modificiran, nekoliko spremenjen, prilagojen našim potrebam in našim možnostim,” je še dejal prekmurski podjetnik.Potezo SDS, ki je program ponudila v javno razpravo na spletni strani, mag. Celec ocenjuje kot odlično idejo. Po njegovem gre za primeren pristop, saj imajo državljani ogromno dobrih idej, ki resda niso vse uresničljive. Kljub temu pa se na tak način lahko zberejo dobre ideje, na podlagi katerih se potem pripravi program za naslednje obdobje, ki bo odražal potrebe prebivalstva. Na vprašanje, kako bi državljane – predvsem mlade – motiviral za vključevanje v javne razprave, je odgovoril, da je mlade nasploh precej težko motivirati. “Potrebno je vztrajno delo, potrebno je veliko truda, vendar verjamem, da se mladi na pravi način – preko recimo kakšnih internetnih medijev, mnenjskih voditeljev – angažirajo, se odzivajo na aktualnosti na različnih nivojih in verjamem, da se bodo vključili tudi v tovrstno razpravo. /…/ Če smo že pri mladih, je treba omeniti tudi šolski sistem, ki je pri nas nekoliko tog,” je dejal mag. Celec in dodal, da se soočamo tudi s problemom presežka določenih kadrov in pomanjkanja tehničnih oz. naravoslovnih kadrov. “Se pravi je potrebno mlade spodbuditi k temu, da se odločajo za izobraževanje na tehničnih programih, na obrtniških programih, ki so povezani z nekimi konkretnimi rokodelskimi spretnostmi, jih čim prej tudi nekako motivirati, da delujejo v podjetjih že tekom srednjega izobraževanja in kar je pomembno, pomembno je tudi nekako dvigniti podjetniško kulturo med ljudmi,” je še dejal. V nadaljevanju je poudaril, da je treba mlade pri izbiri poklicev natančno seznaniti, kateri so tisti poklici, ki so iskani in kateri niso iskani. “Potrebno je vpeljati neko informacijsko bazo; jasno, pregledno informacijsko bazo, kateri so tisti poklici, ki so dejansko na trgu iskani in ki imajo tudi potencial za prihodnost in na ta način tudi mlade spodbuditi, preko štipendijskih shem in tako naprej, da se odločajo za tiste programe, ki bodo v prihodnosti tudi zaposljivi in tudi zanimivi seveda za mlade,” je zaključil mag. Celec.