Treba je iskati priložnosti za nova delovna mesta

Poslanci SDS so se v ponedeljek, 9. novembra mudili na delovnem obisku v Vzhodnoštajerski regiji. V okviru obiska je potekala tudi javna tribuna o razvojnih perspektivah ptujske regije, na kateri so sodelovali podpredsednik SDS Zvone Černač, predsednica gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, poslanca mag. Andrej Vizjak in Branko Marinič ter državni svetnik Rajko Fajt. Sogovorniki so se v razpravi strinjali, da v regiji, ki jo je obiskala poslanska skupina SDS obstaja vrsta priložnosti za razvoj, obenem pa so opazili tudi nekatere težave, ki to regijo pestijo. Med razpravo pa so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih notranjepolitičnih tem.
Podpredsednik SDS in poslanec Zvone Černač je ocenil delo vlade v preteklem letu. Izpostavil je, da je pred dobrim letom dni Slovenija bila dobro pozicionirana v Evropski uniji, imela je dober ugled v mednarodni javnosti, uspešno je predsedovala Evropski uniji. ” Po BDP smo rasli več kot dvakrat hitreje kot je znašalo povprečje Evropske unije. V resolucijskih dokumentih prejšnje vlade je bilo namreč zapisano, da mora BDP rasti za več kot tri odstotne točke hitreje kot je povprečje v EU. Torej bi danes Slovenija morala beležiti bistveno nižji padec, kot znaša povprečje Evropske unije,” je povedal poslanec Černač in opozoril, da smo glede na rast BDP na lestvici držav pristali na dnu, za nami so le še pribaltske države in Finska.

Poslanec SDS je dejal tudi, da Pahorjeva vlada ni sprejela ukrepov za blažitev posledic finančne krize, tiste pa, ki so bili sprejeti, so bili sprejeti prepozno, ali pa na ponesrečen način.  “Pomoč, ki bi jo bilo treba sprejeti in uveljaviti, je bila sprejeta z velikanskim zamikom in na preveč birokratski način, zaradi česar ni bilo učinkov. To je velik del problema, s katerim se bo slovensko gospodarstvo srečevalo tudi v prihodnje,” je dejal podpredsednik SDS  in poudaril, da je PS SDS želela sodelovati pri iskanju najboljših rešitev v času krize, pri čemer “smo predlagali sodelovanje Partnerstvo 2+10, predlagali smo 65 ukrepov za blažitev posledic krize, predlagali smo paket zakonov s področja razbremenitve gospodarstva, a so vsi predlogi  bili v celoti zavrnjeni.” Dejal je še, da Slovenija v letošnjem letu ne bi beležila tolikšnega porasta števila brezposelnih, in sicer iz 58.000 na skoraj 100.000 ter tolikšnega padca BDP, v kolikor bi bili pričakovani ukrepi sprejeti pravočasno.

Poslanec SDS Zvone Černač je v razpravi ocenil tudi reševanje vprašanja meje s Hrvaško. Pri tem je dejal, da se je reševanje vprašanja odvijalo na popolnoma neprimeren način, saj je Slovenija Hrvaško blokirala, nato pa odblokirala, brez kakršnegakoli razloga. “Arbitražni sporazum, ki je na mizi pa govori o tem, da se bo arbitraža začela z reševanjem mejnega vprašanja šele takrat, ko bo Hrvaška že članica EU, odločitev bo torej padla v čas ene od prihodnjih vlad, kar je politično nekorektno,” je dejal Černač. Po njegovih besedah v sporazumu tudi ni načela pravičnosti, ki ga je v preteklem mandatu zahtevala takratna opozicija – SD. Je pa v njem navedeno, da se meja upošteva po mednarodnem pravu, kar je bila vedno zahteva Hrvaške. Ob tem je Černač še dejal, da se je pri reševanju tega vprašanja prekršilo načelo, ki so ga upoštevale vse nekdanje vlade, in sicer, da je pri iskanju rešitve treba najti najširši politični konsenz.

Mag. Andrej Vizjak pa se je osredotočil na vprašanje gospodarskega razvoja in gospodarske pozicije Slovenije v povezavi z reševanjem slovensko-hrvaškega spora. Slovenija bi po njegovih besedah morala obdržati stik s teritorialnimi vodami, problem arbitražnega sporazuma pa je v tem, da bo Slovenija ta stik izgubila. S tem pa bodo na izgubi mnoga podjetja, ki so strateškega pomena za Slovenijo, kot npr. Luka Koper.

Ocenil je tudi delo sedanje Pahorjeve vlade na področju gospodarske politike. “Sprejemljiva gospodarska razvojna politika se nanaša na ustvarjanje novih delovnih mest, danes pa je temelj gospodarske politike v tem, kako preprečiti socialne posledice oziroma vpliva padanja gospodarske rasti na standard ljudi. Najlažje bi standard ljudi rešili z ustvarjanjem novih delovnih mest, ne pa z blažitvijo socialnih posledic. Ta politika seveda je potrebna, ne pa zadostna,” je dejal mag. Vizjak in opozoril, da vlada vsaj leto dni ne bo objavila razpisov s področja spodbujanja turističnega razvoja, ki bi bili za Vzhodnoštajersko območje še kako pomembni. Poleg tega pa vlada ne bo objavila novih razpisov za sofinanciranje nabave tehnološke opreme in drugih razvojnih naložb malih in srednjih podjetij.

Po oceni poslanca mag. Vizjaka država tudi ni poskrbela, da bi bilo podjetjem na voljo dovolj kreditov v času krize, ko so banke zaustavile  kreditno aktivnost do te mere, da dobra podjetja za dobre programe niso dobivala ustreznih kreditov. Namesto sedanjega krča na področju financ in na področju razvojnih politik bi bilo potrebno več energije in sredstev usmeriti v odpiranje novih in kakovostnih delovnih mest, kajti le tako se lahko, po njegovi oceni, na srednji rok reši posledice gospodarske krize.

Poslanec SDS je še dejal, da je neprimerno tudi bohotenje sredstev v javni upravi, v času, ko so prilivi v državno blagajno nižji. Napovedal je tudi, da bo Strokovni svet SDS še pred koncem novega leta predlagal nove ukrepe za blažitev posledic krize.

Državni svetnik Rajko Fajt je v razpravi izpostavil lokalno problematiko, pri čemer je opozoril, da kar nekaj od vseh težav, s katerimi so bili poslanci seznanjeni, ne bi bilo, če bi v Sloveniji že obstajale pokrajine. Pri tem je izpostavil tudi problematiko pri zakonodaji glede komunalnega prispevka, poudaril je nestrinjanje z ukinjanjem subvencioniranjem prehrane za dijake, ki ga načrtuje vlada, prav tako je opozoril na spremembe zakonodaje v zdravstvu, pri čemer bo predlagani sistem financiranja zdravstvene domove lahko pahnil v rdeče številke. Državni svetnik je opozoril še na birokratske postopke glede prostorskega načrtovanja, saj je zakonodaja na tem področju preveč rigidna. Z dolgotrajnimi birokratskimi postopki pa se odvrača investitorje, ki bi želeli vložiti finančna sredstva v določene projekte in ta sredstva vlagajo v državah, kjer ti postopki tečejo hitreje.

Predsednica gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič pa je izpostavila, da v regiji še niso izkoriščene vse možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo naravne danosti. Pri tem je opozorila na zdravo hrano in priložnosti v  predelavi zelenjave. Po njeni oceni bi bilo treba povezati obstoječe podjetnike s ponudbo turizma v regiji. Tudi življenjski prostor v tem delu Slovenije je po njeni oceni izjemen. “Še vedno se lahko popije voda iz studenca, zemlja še ni kontaminirana. To so velike prednosti, ker tega v svetu ni, in jih ne znamo dovolj ceniti.”

V razpravi pa se je dotaknila tudi področja zdravstva. V preteklem mandatu je vlada zagotovila denar za negovalni center za ptujsko bolnišnico, ki se danes dobro razvija, vseeno pa, po njenih besedah v Sloveniji še niso dobro razviti servisi, ki bi nudili pomoč starejšim ljudem na domu. “Gledati je treba, da bi lahko ob domačem ognjišču dočakali starost, tu pa je tudi priložnost za nova delovna mesta,” je povedala predsednica gospodarskega foruma SDS.

Poslanec SDS Branko Marinič pa se je v razpravi dotaknil nesprejetja paketa pokrajinske zakonodaje, pri čemer se danes vseeno sprejema zakonodaja, namenjena reševanju enega dela Slovenije, ne pa vseh. Ocenil je, da razvojne perspektive, o kateri govori Pahorjeva vlada, ni mogoče občutiti, saj se sredstva namenjena razvoju na vseh področjih krčijo. Poleg tega, da finančnih investicij, z izjemo vlaganj v železniško infrastrukturo, ki jih je predlagala že vlada Janeza Janše, ne bo, pa je posebej pereče tudi zvišanje cen vinjet. Ocenil pa je tudi stanje na področju investiranja v projekte državnih in regionalnih cest, pri čemer so se vse načrtovane aktivnosti ustavile. Poslanec Branko Marinič pa je spomnil tudi na zvišanje cene vinjet, kjer bo s predlaganih 55 evrov za letno vinjeto, konec leta treba odšteti 95 evrov. ” Sedanja vlada je cene vinjet zvišala brez konkretnih izračunov, celotnega projekta pa se je lotila zelo neresno.” Opozoril je še na velike prednosti kmetijske dejavnosti, ki so po njegovem mnenju tudi razvojna priložnost regije.