Tranzicijska levica beži pred polomom svoje politike

Kadarkoli se prepreči izvedba referenduma, se s tem krši človekove pravice vsem državljankam in državljanom. Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o zahtevi koalicije, da se o zakonu, ki ureja problematiko t.i. “izbrisanih” in za katero je PS SDS skupaj s PS SNS zahtevala referendum, izreče ustavno sodišče, in sicer na osnovi sklepa državnega zbora.Zahteva za ustavno presojo je po oceni mag. Grimsa samo “izgovor za uveljavljenje točno določene politike tranzicijske levice na račun obubožanih slovenskih državljank in državljanov, oziroma ljudi, ki živijo slabše, kot bi lahko, zaradi neustreznega vodenja države s strani aktualne oblasti, pravi obseg te zgodbe pa se bo videl šele kasneje.” Po njegovem mnenju je tudi nedopustno, da je bil sprejet zakon, ki temelji na očitni neresnici, predsednik državnega zbora dr. Gantar pa takšnega zakona ne bi smel dati niti na glasovanje. “Glede na koalicijo in njeno večino v državnem zboru je očitno, da gre tudi v tem primeru za logiko, ki jo poznano iz mnogih podobnih glasovanj v državnem zboru, ko moč argumentov ne velja nič, ampak se vladajoča koalicija zanaša na moč glasov,”  je dejal mag. Grims. Da gre v danem primeru za takšno izhodišče, po njegovi oceni dokazuje sprenevedanje v zahtevi za sprejem tega sklepa, ki se sklicuje na to, da ta zakon ustrezno ureja vprašanje dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. ” Gre pa za zakon, ki je napisan tako pravno pomanjkljivo, nejasno in nedoločno, da vnaša dodatno zmedo v slovenski pravni red in bi ga moralo zavrniti že ustavno sodišče samo, še zlasti zato, ker je ustavno sodišče samo reklo, da je treba pri zakonih, ki se dotikajo vprašanja urejanja človekovih pravic paziti na jasnost formulacij,” je dejal mag. Grims.

Poslanec je pojasnil, da ob vprašanju dejanskega življenja zakon uvaja nejasno alternacijo, kjer so pogoj dejanskega bivanja po tem zakonu osebni, družinsko in drugi interesi ali druge vezi. Po njegovi oceni je povsem nejasen pojem “druge vezi”.”V zakon, ki se dotika človekovih pravic, takšnih nejasnih formulacij ne bi smeli zapisati. Nejasno je tudi, zakaj in od kod njihovo vztrajanje, da se v tem zakonu postavi pravila igre tako, da bo v  bistveno slabšem položaju tisti novi državljan, ki je leta 19091 hotel spoštovati pravni red Slovenije in uredil svoj status skladno s takratno zakonodajo, kot nekdo, ki je Slovenijo napadel z orožjem. “PS SDS je predlagala, da se tiste, ki so Slovenijo dokazljivo napadli, iz tega zakona izvzame, vendar tega koalicija ni hotela sprejeti,” je bil jasen mag. Grims.

Po oceni mag. Grimsa je iz teh raztegljivih nejasnosti in očitno protiustavnih formulacij v tem zakonu, in tudi zaradi nenavadno visokega števila t.i.”izbrisanih” jasno, da želi koalicija med t.i. “izbrisane”, zajeti čim širši krog ljudi, pri čemer “gre tudi za kupovanje političnih glasov, in zato, da se na ta način v Sloveniji trajno spremeni volilno telo. To je ne samo pravno sporno početje in vrednostno sporno početje, temveč tudi ustavno sporno početje,” je dejal mag. Grims.

Po njegovih besedah bi se o nagrajevanju tudi agresorjev in nejasnih formulacijah iz zakona morali na referendumu odločati volivci, koalicija pa se želi temu izogniti za vsako ceno in “računajo, da jih bo odrešilo ustavno sodišče.” Obenem pa je dodal “Čeprav vedo, da takega zakona zaradi nejasnosti, ker bo pod krinko popravljanja krivic povzročil nove krivice, zaradi nedorečenosti, zaradi napačnega vrednostnega izhodišča, nagrajevanja okupatorjev, tudi novi volivci, nikoli ne bi podprli. Zato se hočejo temu preizkusu svoje politike izogniti za vsako ceno.

Poslanec mag. Grims je izrazil tudi prepričanje, da bo ustavno sodišče ob tehtanju različnih pravic ocenilo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in bo izpeljavo referenduma tudi pustilo. “Ustava tudi izrecno odreja pravico do referenduma, torej kadarkoli se prepreči izvedba referenduma, se s tem krši človekove pravice vsem državljankam in državljanom, zato je jasno, da bi se po tem skrajnem sredstvu moralo poseči samo v izjemno utemeljenih primerih, kajti sicer ustavno sodišče ne nastopa kot ključni instrument varuh človekovih pravic, temveč postaja tisti, ki človekove pravice krši oziroma omejuje,” je še povedal mag. Grims.