Tožilstvo ne želi izročiti sklepa, s katerim je zavrnilo kazensko ovadbo zoper Kučana

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v letošnjem letu vložilo dve kazenski ovadbi. Ena ovadba je bila vložena maja zoper nekdanjega predsednika predsedstva Republike Slovenije in bivšega šefa partije gospoda Milana Kučana, je spomnil predsednik Združenja VSO, druga ovadba mesec kasneje pa je bila vložena zoper Kučana in ostale člane predsedstva, razen gospoda Ivana Omana, »saj gospod Oman pri dejanjih, ki jih očitamo, ni sodeloval,« je pojasnil Hojs na današnji novinarski konferenci. Ob tem je spomnil, da je vložitev obeh kazenskih ovadb časovno sovpadala z ovadbo generala Krkoviča in da so procesi, ki se nanašajo na sestrelitev hekikopterja, pravnomočno končani.

Hojs je dejal, da je Združenje VSO s strani Okrožnega državnega tožilstva septembra prejelo obvestilo, ne sklepa, v katerem je pisalo, da je tožilstvo obe vloženi ovadbi zavrglo s sklepom. »S tega dopisa je razvidno, da je bil v tem postopku sprejet sklep in seveda je jasno, da mi kot ovaditelji želimo ta sklep videti,« je bil odločen Hojs in dodal, da so tožilstvo zaprosili, da jim posreduje sklep, ki je naveden v dopisu, a ga niso prejeli.

Združenje VSO je po besedah Aleša Hojsa septembra poslalo prvo in oktobra drugo urgenco za vročitev sklepa. Odgovora na nobeno niso prejeli, »niti tega, da nam sklepa ne bodo izročili, niti tega, da je odprema sklepa v pripravi, niti tega, če nismo upravičeni do sklepa. Popoln molk,« je poudaril Hojs.

Hojs je še izpostavil, da se ve, kdo so ljudje, ki danes vodijo državno tožilstvo in kaj so počeli pred osamosvojitvijo, zato je po njegovem več kot očitno, da z neizročitvijo tega sklepa tožilstvo brani Milana Kučana. »Zloraba pravnih procedur je v Sloveniji še vedno mogoča, zato da se ščitijo nekdanji najvišji partijski voditelji,« je bil jasen Aleš Hojs.

Odvetnik Radovan Cerjak je pojasnil, da sta bili kazenski ovadbi podkrepljeni z listinskimi dokazi, ki izvirajo iz tistega obdobja. »Očitno sta bili kazenski ovadbi združeni in zavrženi z enim sklepom,« je dejal Cerjak in nadaljeval, da se mu to zdi čudno, saj to ni običajna praksa.

Prav tako je nenavadno, da ovaditelju sklep ni bil izročen, saj »tak sklep vsebuje pravni pouk, po katerem lahko ovaditelj oz. oškodovanec v roku 8 dni sam nadaljuje kazenski pregon, v katerem nastopi kot subsidiarni tožilec,« je pojasnil odvetnik Cerjak.

»Ali bo tožilstvo dalo pojasnilo, ali je tožilka presodila, da Združenje VSO sploh ni oškodovanec v tem postopku, ne vem, lahko ugibam,« je dejal Cerjak in dodal, da če bi bil tak razlog naveden, že sedaj odgovarja, da je za presojo, ali je nekdo upravičen nastopati kot oškodovanec ali ne, pristojno sodišče, ne tožilstvo.

Odvetnik Cerjak je ponovil, da je kronologija Kučanovih dejanj podprta z listinskimi dokazi in se je tožilka morala opredeliti do utemeljenih navedb v kazenski ovdbi in to listinskih dokazov. Cerjak je še dejal, da na Združenju želijo videti sklep, da ga lahko ocenijo in ovrednotijo ter razmislijo o nadaljnjih korakih.

Predsednik Združenja VSO je ob koncu dodal, da še nimajo ideje, kako na pravni način pridobiti ta sklep, morda bodo vložili tožbo, da jim tožilstvo oz. sodišče omenjeni sklep izroči.