Tožilska organizacija bo z zakonom o tožilstvu izgubila samostojnost
četrtek, 21. 4. 2011Minister se s tem zakonom postavlja na čelo tožilske organizacije kot celote Poslanke in poslanci so na današnji redni seji obravnavali predlog zakon o državnem tožilstvu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil dr. Vinko Gorenak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran. DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Spoštovani, ko sem poslušal koalicijske predstavitve, sem se vprašal, zakaj imamo poslanci plačo. Ob takih predstavitvah, da preberemo tisto, kar napiše minister ali tisto, kar napiše državni sekretar ali strokovni sodelavec, verjetno ne potrebujemo 5 tisoč evrov bruto plače. Sam sem zakon dvakrat prebral. Temeljito, govoril sem o koalicijskih predstavitvah, gospa Viler, tako da sem tudi vas poslušal in nimam pripomb.V današnji predstavitvi je bilo rečeno nekaj stvari. Državno tožilstvo ni kos gospodarskemu kriminalu in tako dalje. Kaj je včeraj zapisal eden od slovenskih dnevnikov? Barbara Brezigar ne podpira sprememb protitajkunske zakonodaje. Ali si lahko zamislimo slabšo generalno državno tožilko kot je zapisana v tem naslovu? Ampak poglejte, gospa Brezigar je predstavila včeraj poročilo, v katerem vsi od prvega do zadnjega statističnega podatka, govorijo o uspešnosti tožilstva, kazalci pa gredo navzgor v njenem mandatu. Nadalje. Včeraj ji je minister očital, da ima sedem tožilcev namesto 21, kot naj bi jih bilo po novem zakonu, kar tako ali tako v zakonu ne piše, na skupini za pregon organiziranega kriminala. Po drugi strani pa od meseca avgusta, gospod državni sekretar čaka na vaši mizi predlog za zasedbo delovnih mest, pa ji tega ne dovolijo. Je to krivica, laž, je to hinavščina ministrstva? Vse skupaj je to. Če k temu dodamo potem tak naslov, potem je situacija relativno bolj jasna. Situacija pa zna biti boljša z novim generalnim državnim tožilcem, verjetno tudi s prihodom gospoda Škrleca na mesto, na vrhovno državno tožilstvo, verjetno bo takrat to precej bolje, gospod Škrlec? Pet sestankov je bilo opravljenih na Vrhovnem državnem tožilstvu na temo tega zakona. Lahko bi jih bilo tudi 50, nobenega problema, niti ene pripombe ali skoraj nobene pripombe niste upoštevali, ne hvalite se potem s petimi sestanki. Najhujši odmik od politike. Jaz bom utemeljil, da je to laž. To je okupacija politike na državnem tožilstvu in ne odmik od politike, zakaj, bom utemeljil kasneje.Spori med ministrom in gospo Brezigarjevo so bili tudi omenjeni, jaz se bom malo odzval na te zadeve. V urejenih zahodnih demokracijah je oseba, ki je prepričala vseh 46% volivcev na predsedniških volitvah verjetno ena najbolj zaželenih in najbolj spoštovanih oseb. Podobno velja za poslance, štiri, pet, deset ponudb dobijo po mandatu, pri nas temu ni tako. Kdo to dela, kdo to povzroča? V primeru gospe Brezigar, v prvi vrsti gospod minister, ki jo napada, šikanira, zasipa z obveznimi navodili in ga ustavi šele predsednik vlade in ustavno sodišče. Jaz sem po časti razumel in iz dneva v dan bolj razumem trditev enega največjih slovenskih pravnih strokovnjakov, ki je rekel, da v Sloveniji ne moremo govoriti o diplomiranih pravnikih, ampak o srednjih in višjih pravnih sestrah. Jaz razumem. Če poslušam današnje nastope koalicije in če poslušam, če berem zakon, jaz verjamem, da ima ta pravnik še kako prav. Gremo k zakonu. Kar se tiče zakona je potrebno reči naslednje. Leta 1994 je bil sprejet aktualni zakon, ki ima 81 členov. Zakaj ima obstoječi zakon, ki je pred nami 246 členov, kaj se je zgodilo, kaj je narobe, kaj je bilo treba spremeniti? Okupirati tožilstvo je odgovor. Celotni zakon je vključen v državni tožilski red. Nadalje je vključeno obvezno navodilo. Gre za obvezno navodilo, ki ga je ustavno sodišče zadržalo, prepovedalo je ministru, da bi izvajal to obvezno navodilo, sedaj ga minister vključuje v predlog zakona in po desni prehiti ustavne sodnike. To je spoštovanje ustavnega sodišča, ali ne gospodje? Ustavno sodišče je v svoji odločbi reklo tudi to, da bo odgovorilo tudi na vsa vprašanja o umestitvi tožilstva v slovenski pravni red. Minister v peto in po desni prehiti ustavno sodišče, vsaj s tem zakonom, kot da ga nimamo. Upam, da se bo oglasil gospod Sajovic, tako kot se je v mojem primeru. Gremo naprej, po posameznih členih.V eni od verzij, gre pa res tudi to, da je to minister že večkrat rekel, da je tožilstvo po njegovem mnenju sestavni del izvršne veje oblasti. To je parkrat že rekel, sicer bolj po tiho, tako ob drugih zadevah, pa vendarle je to rekel. In ena od verzij zakona je vsebovala tudi določilo, da je to organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Tega določila v zakonu zdaj ni več, ampak vsa določila, ki pa so v zakonu pa govorijo, da je to organ v sestavi in nič drugega. Bom utemeljil. Kaj pa pravi ustava? Ustava govori o državnem tožilstvu. Mi pa v tem zakonu govorimo, ministrstvo govori o državnih tožilstvih. Besedo državno tožilstvo boste težko našli, ampak najdete besedo državna tožilstva. Se pravi, da zakon ima jasno smer, v Sloveniji bomo imeli 11 plus 1 državno tožilstvo in ne več enega državnega tožilstva. Zadeva je po moji oceni neustavna, po moji oceni. Posledično so neustavni, po moji oceni, 151., 154., 158., 160. člen, to so takšni direktni. Iz zakonskega besedila sploh ni jasno ali mi še imamo Vrhovno državno tožilstvo ali ga sploh ni več. To iz zakona ni več jasno. To je zgolj mogoče posredno sklepati, da ga še imamo skozi 186. člen, kjer je opredeljeno njegovo delovanje. Vrhovno državno tožilstvo, ki je zgolj medlo opredeljeno, je brez vseh pooblastil, v 185. členu predloga zakona. Kako bo Vrhovno državno tožilstvo izdajalo splošna navodila, kako bo opravljalo nadzor in nenazadnje kdo bo pisal letna poročila? Vrhovno državno tožilstvo nima več teh možnosti. Namreč, zakon pravi, da so tožilci samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo. Torej, niso več vezani na obvezna navodila. V 156. členu je pa opredeljena neka nadzorstvena pritožba, ta se pa vloži na tožilstvo ali na ministrstvo mimo Vrhovnega državnega tožilca. Kaj pa je torej vloga Vrhovnega državnega tožilstva in tožilstva? Jaz ne vem, če sploh ločijo tisti, ki so nastopali v imenu koalicije. Ministrstvo se lahko pogovarja, tako kot se zdaj, zgolj in samo z Vrhovnim državnim tožilstvom in od tam navzdol. Danes je pa predvideno – kaj? To, da bo vrhovni državni tožilec igral neko vlogo poštarja med tožilstvi, ki jih bo 11 plus 1 in ministrom. Jaz trdim, da se minister postavlja na čelo tožilske organizacije kot celote in da je dejansko potem to organ v sestavi. Jaz ne vem ali je gospod Višek(?) ga sploh prebral ali ne. 3. člen že govori o samostojnosti državnih tožilstev, ne tožilstva, tožilstev, 11 plus 1. Če je tako, skratka nobenih obveznih navodil ne bo več možnih. Zakaj so potem predpisana v 167. in 168. členu, zakaj obvezna navodila, če pa mora tožilec upoštevati ustavo in zakon in nič drugega? Kako zagotoviti enotnost nekega kazenskega pregona, ki sicer je v 169. členu, kako? Ni mogoče pri takšni organizaciji. Skratka, veliko besed o samostojnosti državnih tožilcev, ne pa tožilske organizacije. Podobno kot na sodiščih. Sodnik je samostojen, vezan na ustavo in zakone. Tri mesece ali dva meseca nazaj smo pa sprejeli neko avtentično razlago, ki se je nanašala na delavce Merkurja in vsi smo pritisnili gumb “za”. Kaj se je zgodilo? Neodvisna sodnica A je rekla, da jim pripadajo tiste odpravnine, neodvisna sodnica B je pa rekla, da jim ne pripadajo, pa v isti ustavi, istih zakonih in isti avtentični razlagi. To je neodvisnost. Se pravi, da bomo sedaj imeli nekaj podobnega tukaj. In tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče, poudarjati neodvisnost tožilca kot persone, kot osebe je nevarno dejanje. Zakaj? Ne morete tega primerjati s sodniki. Vsak sodnik ima nad seboj tri inštance v slovenskem prostoru, pa še kakšno v evropskem. Torej, je možno odločitev sodnika popraviti po pravni poti. Res da to traja 15 let in da človek s tem postane klatež v Ljubljani, kar sem že enkrat povedal, ampak se da. Poudarjati vlogo neodvisnosti tožilca pa pomeni, kaj? Pomeni to, da bo nek tožilec na nekem tožilstvu preprosto rekel zadeva ta in ta ni umor, jo bom zavrgel. Kdo je še nad njim? V Sloveniji, ga ni na svetu, samo plavo nebo je potem nad njim. Razlika med tožilstvom in sodiščem je v tem, da je tožilstvo hierarhična v obliki piramide zgrajena organizacija, taka je danes. To je nad tožilcem morajo biti še tožilci do vrhovnega državnega tožilca. In tu je ena velika velika škoda temu sistemu, ker se poudarja samostojnost tožilca, ne pa tožilstva. Torej tožilstvo bo leva politična opcija okupirala in naredila samostojnega tožilca, ki ga boste poklicali po telefonu in se dogovorili za rezultat. Ali je to, to? Ja, tako predvidevate, sploh če boste imeli še na vrhovnem državnem tožilstvu sedanjega državnega sekretarja. Kako torej to zagotoviti? Kje je en sam člen, ki bi rekel, da je tožilska organizacija kot celota samostojna? Tega člena ni. Niste prebrali, tisti, ki ste govorili, mnogi. Kje je torej določeno zakonito, samostojno in pravočasno delo tožilcev? Ali je sploh določeno? V tretjem odstavku 7. člena se omenja, torej zakonito, samostojno, pravočasno delo. O.k., nadzora pa ni, potem imamo pa Železnika s 300 spisi, ki jih ne reši, pa padejo iz omare s kupom pajčevine. To je torej neodvisnost. Torej, nič se ne bo zgodilo v tem kontekstu. Samostojnost tožilcev v primerjavi s sodniki, sem vam rekel, sodniki imajo instančne možnosti, da se njihova odločitev spremeni, popravi ali karkoli, pri tožilcih je potem ne bo več , če bo temu tako.
Sedanji zakon omogoča neke vrste nadzor, vsaj nekaj malega. Sopodpis se mu reče. Zakon je torej korak nazaj. Nobenega nadzora nad tožilci ne bo. Vodja državnega tožilstva izgublja nadzor nad tožilci, gospe in gospodje. Vodja izgublja nadzor. V 173. členu je sicer ta možen post festum, to se pravi, ko bo on rekel, to ni umor, pa bo zavrgel zadevo, potem ga bomo šli nadzirati in ugotovili, da se je zmotil, ali bomo pa rekli, ali pa boste rekli, ne, saj se ga ne sme nadzirati, tako kot ministrovega brata na upravnem sodišču. Vidite, to je to.10. člen – samostojnost državnih tožilstev. Poglejte, imamo jih torej več. Ni več enotne tožilske organizacije. Ali ukinjamo torej enotno tožilsko organizacijo? Po mojem, da. Člen ni usklajen z drugimi členi, preberite si. To so jabolka, pa paradižnik in hruške. To ne gre skupaj. To ni sadje. Vmes pa še pol kilogramov “šniclov”. Ker zakon ne govori o samostojnosti državnega tožilstva, kot inštitucije, je slutiti, da gre za grobo podrejanje izvršilni veji oblasti. Ne slutiti, to je resnica. Utemeljil jo bom. Člen veže tožilce na odločitve sodnih oblasti. Ja, gospe in gospodje, to so pa res pravne sestre pisale. Torej, tožilec je vezan na odločitev sodnih vej oblasti. To se ne sme pritožiti ali kaj? Ali se bo sploh lahko pritožil? Ne, če je vezan na sodno vejo oblasti in njene odločitve. Skregano z vsako logiko. Torej, pritožb ne bo več, če to velja. Tretji odstavek določa, da bo vlada sama ali preko ministrstva določala kadrovske, organizacijske, nadzorstvene naloge. Ja, bravo. To je organ v sestavi. Če torej generalni državni tožilec nima vpliva na vrečo denarja, ki mu ga državni zbor določi v proračunu, če nima vpliva na kadre, če nima vpliva na izbor, če nima vpliva na organizacijo, je potem to papirnat državni tožilec ali kimač ministra. To želite narediti, kimača ministra, očitno ste ga izbrali ali kako? Torej, ne gre več za samostojnost tožilstva. Kje je torej samostojnost tožilske organizacije? Je ni. V prvi enačiči je bilo sicer določeno celo to, da je del izvršilne veje oblasti, torej organ v sestavi. Zdaj ste pa to grdo besedo ven vrgli, ker ste videli, da bi to lahko bilo v nasprotju z ustavo in ste vse ostalo notri pustili, pa še malo bolj zacementirali.Možnost poseganja vlade in ministra je v mnogih členih. Vlada bo lahko in minister kadarkoli posegel v delo tožilcev, ampak pazite, v nadaljevanju vam bom še člen povedal. V neposredno delo tožilca, pomeni vlada ali minister bo poklical ali šel v nadzor ali karkoli, kadarkoli, konkretnega tožilca, odprto zadevo in bo rekel, prinesi sem. Bova pregledala, kaj ti delaš. Vlada bi morala imeti upravni nadzor, ne pa vsebinski nad delom tožilca. Kaj ima vlada s tem? Bi bilo boljše, če bi vladali. Torej gre za prikrit organ v sestavi. Dejanska situacija je po predlogu zakona taka, da vlogo generalnega državnega tožilca opravlja minister, preko generalnega državnega tožilca. To je jasno, kot beli dan. 14. člen ponovljena vsebina 1. člena, ja, kaj še copy-paste ne znate? Tudi copy-paste ne znate narediti ali kaj? Zakaj pa je treba ponavljati to? Drugi odstavek, vsa državna tožilstva so proračunski porabniki. Se pravi, če smo zdaj imeli v proračunu eno postavko, jih bomo zdaj imeli 11 plus 1. Zakaj pa? Zato, da boste lahko 11 tožilstev plus 1 izsiljevali. To je to, pa jim priprli pipo, pa bo potem vse tako kot bo vlada rekla. Vidite, to je to.15. člen, spet nepotrebno ponavljanje. Za italijansko in madžarsko narodno skupnost glede stroškov, brez veze, saj v zakonu piše. Saj ne boste Madžarom in Italijanom sodili ali jih preganjali po kakih drugih predpisih. Saj je normalno, to je integralni del proračuna in konec. Kaj pa imajo narodne skupnosti s posebno postavko v proračunu? Je ne rabijo. Vsi so enakopravni.17. člen. Ta sedaj generalnemu državnemu tožilcu, ministru predlaga državno tožilski red. Se pravi, generalni državni tožilec predlaga tožilski red. Zdaj pa ne bo več tak. Po novem generalni državni tožilec poda mnenje, tožilski red pa spiše minister. A ste videli? To je samostojnost, neodvisnost je to, tisto, kar ste eni poudarjali, pa zdaj nočete poslušati. To je posledica odločitve Ustavnega sodišča. O tem odloča tudi Ustavno sodišče, ne poseg. Državno tožilski red je ključen strokovni predpis. In zdaj ga bo pisal minister. Jaz ne vem, ali se je komu strgalo ali kaj? To je nov dokaz, da minister namerava voditi tožilstvo. Jaz javno sprašujem gospoda kandidata Fišerja, da pove, ali podpira ta zakona ali ne? Konec koncev, čez 14 dni bo vodil tožilstvo.18. člen – Varovanje samostojnosti državnih tožilstev. Ste vedeli? Kaj pa varovanje državnega tožilstva kot celote, a, tega ne bo več. Brez samostojnosti državnega tožilstva kot celote ni samostojnosti državnih tožilstev, ne gre. Če vi nimate institucije zavarovane, potem ne morete govoriti o neodvisnosti posameznega tožilstva. Drugi odstavek, prepis, podvajanje 102. člena, to je jasno, pristojnosti državnih tožilstev, precej podoben 7. členu, lahko bi vsaj prečistili zadevo, ki na novo prenaša na tožilstvo prekrške, ali ste to opazili, tisti, ki ste hvalili zakon, prekrške prenaša na tožilstvo, ne vem zakaj? Zakaj prekrške prenaša na tožilstvo, kot da se naj ne bi ukvarjali s hudim kriminalom, sedaj se bodo s prekrški, ali kako? 21. člen, drugi in peti odstavek sta v popolnem nasprotju, zastopanje pred sodišči, preveč strokovna zadeva, nimam smisla, da jo razlagam, samo tisti, ki ste pisali pa le poglejte.31. člen: “Vodja državnega tožilstva ne sme, se mora o kandidatu posvetovati s kolegijem.” Se pravi, tožilec v Celju, vodja bo hotel nekoga zaposliti, sedaj se pa mora posvetovati s kolegijem, ali ni to demokratično, to je res velika stopnja demokratičnosti? Veste, kaj posvetovanja prinesejo? Ali ne poznate mogoče primera, kjer neka gospa ni mogla postati namestnica tožilstva, ker se je posvetoval s kolegijem? Danes je pa vrhovna sodnica, tisto je pa sposobna, tam pa ni mogla biti. Vidite, to so posvetovanja. Državno tožilski svet z dvotretjinsko večino predlaga ime kandidata za generalnega državnega tožilstva, v redu. Minister lahko reče ne. Ali ste videli, minister lahko reče, ne. Kaj, potem govorite o demokratičnosti, o klasični, lepi sestavi tega državno tožilskega sveta, o katerem bom še govoril, če pa minister pri najpomembnejši nalogi reče, ne?44. člen: “Vodja državnega tožilstva mora evidenco dežurstev predložiti, ne boste verjeli komu, ministru?” Poleg generalnega državnega tožilstva tudi ministru. Se pravi, minister se bo sedaj ukvarjal z evidenco dežurnih, kdo bo 21. oktobra leta 2011 dežural v Murski Soboti, kdo pa v Kopru, to pa je naloga ministra, ali ne? Neverjetno. To lahko opravi minister v okviru upravnega nadzora, sicer pa nima kaj gledati tistih podatkov, zakaj mu pa bodo?79., 92. člen – disciplinska odgovornost, “naštepanih”, v narekovajih razumite, kolikor hočete disciplinskih kršitev in lepih načel, kot krizanteme so leti 1. novembra. Poglejte, disciplinski postopek je hiter. Ja, to pa je. Koliko let, koliko mesecev, koliko dni, ne hitro je? Kot krizantema za 1. november, tako določilo. Pobudnik disciplinskega postopka je tudi minister po novem. Drugo stopenjsko sodišče ima štiri sodnike in dva tožilstva. Se pravi, pobudnik, ne samo pobudnik, se opravičujem, dodajam, predlagatelj disciplinskega postopka je minister. Se pravi, minister bo šel v Novo mesto premetal eden spis tožilstva, x, y ugotovil ali pa po njegovi presoji ugotovil, da je nekaj narobe in bo podal predlog za disciplinski postopek. To je neverjetno. Drugo stopenjsko sodišče, poglejte kakšno je, štiri sodnike ima pa dva tožilstva. Tožilsko organizacijo vsaj za časa Brezigarjeve je pač treba previti. Kaj smo pa že naredili gospod državni sekretar pri odvetnikih, kako je pa tam? Odvetniki sami sebi sodijo. Kako je pa pri notarjih, sami sebe sodijo in nič ne najdejo. To je prav neverjetna zadeva, ko bi bilo vsaj neko sorazmerje s sodišči. Ne ničesar. Tožilci bodo, torej v tem pogledu, pokorni sodnikom. Ja, saj se jih bodo bali. Na eni strani bi naj tožilec vložil pritožbo, če jo sploh bo po tem “skropucalu”, ki je pred nami, po drugi strani pa mu bo sodnik sodil v disciplinskem postopku. Saj se bo bal še tisto napisati, kar bi bilo treba. Veste, to je prav neverjetna zadeva, kam je to zašlo.
96. člen – začasna oprostitev sodnih taks. Jaz se s tem strinjam, gre za primere, ko je zoper tožilca sprožen postopek. Jaz se s tem strinjam. Torej, tožilci ne bodo plačevali sodnih taks, začasno bodo oproščeni, če bodo zoper njih vodeni postopki. Ampak, oprostite. Tožilci imajo vendarle XY plače napram delavcem, ki je nimajo nič. Pa ste v stečajnem zakonu nasprotovali oprostitvi delavcu pri plačilu sodnih taks v stečajnih postopkih. Torej, delavec, ki nima nič plače in se bori za tisto kar je fizično zaslužil, mora plačati takso. Tu pa je tako, prav.97. člen – državno tožilski svet. Najbolj demokratična institucija po mnenju nekaterih, vsaj gospoda Potrča. Glejte, danes ima notri minister enega predstavnika, ostalo pa so tožilci. Stroka, saj državno tožilski svet naj bi bil stroka. Zdaj pa imamo po novem 4 tožilce, potem imamo 4 ljudi, ki jih določi predsednik republike, glasujemo pa o njih tukaj, to so pravni strokovnjaki, tipa Rok Praprotnik v Komisiji za preprečevanje korupcije. Ali je tako?! No, potem pa enega določi še minister. Se pravi, 5 ljudi ima minister, 4 pa imajo tožilci. Vidite, to je državno-tožilski svet. Torej, to je najbolj demokratična in strokovna institucija. Noter pa bodo pravniki, ki med pred studiem vprašajo: Kaj je tema današnjega pogovora?, in ne vedo ali so prišli komentirati polet na luno, s pravnega vidika ali vzgojo paradižnikov s pravnega vidika. Saj je vseeno, važno da je levo.In gremo naprej. Kaj je torej strokovna samostojnost tega organa? Je ni, na tak sistem. Doslej minister, smo rekli predlaga enega, po novem je to njegovo telo. Zelo so razširjene pristojnosti državno tožilskega sveta. Zanimivo. Generalni državni tožilec pa ne more biti niti član. Tudi član ne bo. Državno tožilski svet postaja torej organ upravljanja ali celo vodenja. Upravljanja ali celo vodenja. Je pa politični organ, kjer jih je 5 imenovala politika in 4 tožilci. Vidite, to je krasna samostojnost in neodvisnost. Popolnoma nejasno razmerje z generalnim državnim tožilcem. Jaz ga ne znam najti. Državno tožilski svet daje mnenja k poročilom tožilstva. Mnenja. Politična ne. To je politični organ, kot za čas ZK.110. člen – generalni državni tožilec ne sme prevzeti posamezne zadeve. Ja, kaj bo pa potem delal?! Pol nalog mu je prevzel državno tožilski svet, ne sme prevzeti nobene zadeve, ne vem zakaj ga potem imamo, kot lepo maskoto, ki bo po svetu hodila ali kaj.111. člen – generalni državni tožilec. Ha, ta je vodja vrhovnega državnega tožilstva. Torej, generalni državni tožilec ni več vodja vseh tožilcev v Slovenije, ampak je vodja vrhovnega državnega tožilstva, ne pa vseh tožilstev. Kaj pa so torej tožilske organizacije? Razmerja državno tožilski svet – minister. Nemogoče. Glejte, vrhovni državni, torej generalni državni tožilec, 64 let, potem ne more biti več kandidat. Vrhovni državni tožilec, pa kakor se jaz spomnim je 70 let. Ne vem kaj vam bo reklo Ustavno sodišče. Ampak, tale pa je cvetka nad cvetkami. Glejte, če bi bil nekdo kandidat za vrhovnega državnega tožilca, pa nima pogojev, veste kaj se zgodi? Z dnem imenovanja dobi pogoje. Torej, če se nekdo prijavi za direktorja bolnišnice Postojna, Celje ali karkoli in z dnem imenovanja za direktorja postane zdravnik. To piše v zakonu, z dnem imenovanja postane zdravnik. To je ista situacija. No, seveda je to unikat in biserni izbor LDS-a, saj podobno je naredil tudi že pri policijskem zakonu. Namreč, z dnem imenovanja postane policist, generalni direktor, saj to je ista zadeva, ta državni zbor je to že požegnal.
127. člen – razrešitev vodje tožilstva, iz mnogih razlogov. Med drugim, če kako drugače poseže v delo tožilca. Kaj pa je to, če kako drugače, kaj bi to bilo, kaj je to če kako drugače poseže? Torej, tudi če ne krši predpisov in ravna zakonito pa pokliče podrejenega tožilca in reče, tako kot je bilo v zadevah bulmastifi, “ali si tam pogledal še to pa to?” To je že razlog za razrešitev.131., 135. – kolegijsko delo. Osmerec brez krmarja. Kolegij na kolegij, s kolegijem, ob kolegiju kolegij. Toliko je teh kolegijev predpisanih, kar v zakonu predpisanih. Vedno pa je, ne vem ali ste to zdaj popravili, izpuščeno specializirano tožilstvo, ta pa ni v nobenem kolegiju, razen, če je to popravek kje zadaj, pa da mi je ušel. Prevzemanje nalog. Kolegiji prevzemajo naloge vodij. Kolektivno vodenje je to, to je neučinkovitost, gospe in gospodje, to je nejasna odgovornost, situacija je takšna kot je bila v predsedstvu SFRJ, osmerec brez krmarja, čisto nič drugega.142., 143. člen – letni razporedi dela. Prevzemanje obvezni navodil, letni razporedi dela copy paste, tisto kar piše v obveznem navodilu in ga je Ustavno sodišče zadržalo, minister to copy paste v zakon.148. člen – letna poročila. Ali veste kdo jih piše? Pišejo jih vodje tožilstev, torej 11 plus 1 pišejo letna poročila. Kje je skupno letno poročilo državnih tožilcev? O tem malo kasneje. Ampak vodje tožilstev 11 plus 1 pošljejo poročila ministru. Generalni državni tožilec piše svoje poročilo za samo Vrhovno državno tožilstvo, torej imamo 11 plus 1 plus 1, pošlje ga seveda državno-tožilskemu svetu in ne more pozabiti tudi ministra. Človek bi rekel, da enotnega poročila ne bomo več imeli, vendar zakon nekonsistenten kot je, ga prepisuje v 150. členu, ko pa bo moral generalni državni tožilec iz 13-ih poročil, 11 plus 2, sestaviti nek komplot in ga poslati v Državni zbor. Ampak zanimivo pa je nekaj. Bomo pa dobili v državni zbor poročilo vodje specializiranega tožilstva in vodje oddelka za preiskovanje prisilnih pooblastil. Unikat. Ne vem, če je to za srednjo pravno sestro. Prisilna pooblastila, poglejte v zakon kaj piše, lepo vas prosim. No, tega bomo pa dobili neposredno v državni zbor.158. člen – pravosodna uprava, tretji odstavek: minister lahko vpogleda v vsak dokument tožilstva kjerkoli in kadarkoli, tudi v odprte postopke. Ali je to samostojnost tožilstva še potem? Je, ni. Naj vas opozorim na naslednjo zadevo 2003 leta je bil spor med direktorjem policije Pogorelcem in takratnim ministrom za notranje zadeve, dr. Bohincem. Ustavno sodišče je odločilo, da ima minister pravico pogledati tudi vse dokumente, v policiji, ki ne govorimo, da je samostojna, pa neodvisna po Ustavi, ampak je ta neodvisnost v zakonih predpisana. Ampak vendarle se je takratni minister samoomejil v 2. členu Zakona o policiji in je rekel: “Vse zadeve, ki jih ima tožilec v rokah jaz ne bom gledal.” Ne, pravosodni minister reče: “Pogledal bom vsak papirček.” Torej, tudi prisluhe, gospe in gospodje, torej tudi prisluhe bo pogledal. Tako piše v tem zakonu.170. člen, prevzem dela, prenos zadev iz zadržanega navodila, spet. 170. člen celo poglavje in členi v nadaljevanju, ni kaj, prenos zadev. Torej tisto kar je Ustavno sodišče prepovedalo je sedaj v zakonu ali začasno zadržalo, se opravičujem.192., 198. člen – specializirano tožilstvo. Narejeno naj bi bilo iz sedanje skupine za pregon organiziranega kriminala. Petnajst let delujejo ali ste jih vprašali za kakšno mnenje? Ne. Vi veste torej več na ministrstvu kot vedo oni, ki petnajst let preganjajo ta kazniva dejanja. Oni so “trotli” in ne vedo nič, minister je pa najbolj pameten. Ni potrebno mnenje, da bi jih vprašali. In zanimivo še nekaj, poglejte sedanji vodja tega, skupina za pregon organiziranega kriminala bo razrešena v roku enega meseca. Ali vam je na poti, ker preganja bullmastife prehitro? Nobeden drug ne bo razrešen, razrešena pa bo ta gospa, ki se ukvarja torej s skupino za pregon organiziranega kriminala, ta bo pa razrešena. 220. člen to opredeljuje, tisti ki boste to iskali. Zakaj pa? Zato, ker je po enem letu našla krvne sledove v hiši Baričevićev, zato bo pa razrešena ali kaj? Ena bo razrešena, po zakonu.”199. do 203. člen – oddelek za preiskovanje in pregon zlorabe prisilnih sredstev. Poglejte, zlorabe prisilnih sredstev ne more biti. Popolnoma zgrešen pojem, ki ne odraža nič, ta oddelek oziroma ta skupina danes preganja vsa kazniva dejanja, ki jih naredijo policisti ali vojaški policisti. Torej tudi karambol obravnavajo, v prostem času, tatvino, korupcijo ali pa prekoračitev pooblastil. Vse obravnavajo! Danes pa pravite, da bo to pregon zlorabe prisilnih sredstev. Jaz mislim, da zlorabe prisilnih sredstev niti in more biti, kaj bi to sploh bilo? Namreč ta pooblastila so na nek način prisilna, na nek način so prisilna imajo zadaj vedno grožnjo s prisilo. Kakšna je torej lahko zloraba? Zavestna, lahko je namerna ali je iz malomarnosti? Popolnoma nejasno, naslov popolnoma neustrezen. Jaz osebno, če bi že spreminjal ta naslov, bi rekel da bodo preganjali sume prekoračitev pooblastil in človekovih pravic, bi bilo po mojem bolj ustrezno. Ampak v nadaljevanju je zraven še zdaj VOMO po novem in SOVA. VOMO in SOVA sta na novo tam. Ni mi pa jasno ali bodo še obravnavali torej samo kazniva dejanja povezana s službo, ki so jih osumljenci naredili v službi ali bodo obravnavali tudi ostala kazniva dejanja. Tega iz teksta jaz ne razberem. Torej, če bo policist osumljen koruptivnega kaznivega dejanja, kdo ga bo obravnaval? To iz tega ni več razvidno.
Nekaj splošnih besed, s tem tudi zaključim. Takšnega zakona seveda ni mogoče podpreti gospe in gospodje, to je jasno kot beli dan. Zakon po naši oceni ni primeren za nadaljnjo obravnavo, najbolje bi bilo če bi ga minister pred vrati odnesel in skril, ker je to sramota kar je prinesel v hišo. Sramota! Saj konec koncev bodo ljudje tudi čez dvajset let kakšen magnetogram brali pa upam, da se bo ta zakon še kje ohranil, ker bi ga lahko na pravni fakulteti imeli in se z njim ukvarjali kot s primerkom, ki se v pravu Slovenije ne sme zgoditi. Tako kot je napisani je odraz napadalnega, skrajno nekorektnega pristranskega odnosa ministra do generalne državne tožilke. Pa on dobro ve, da generalna državna tožilka ne namerava in ne kandidira več. On pa piše zakon kot da bo dosmrtni minister za pravosodje. Gospe in gospodje, tudi če se postavim v vlogo pozicije jutrišnjega časa pa bi človek rekel, saj potem vam bo pa pasalo, če bodo takšna določila. Ne, gospe in gospodje, ne bi upal podpreti pa četudi bi minister prihajal z naše opcije. Ker je to nekorektno kar tukaj piše! Jaz ne vem, če se spomnite vsega vpitja, ki ga je naredil minister in groženj, ki jih je imel v zadevi Baričevič do gospe Brezigar. Saj ji je grozil, pisma pisal, saj je moral premier poseči. Kaj pa je naredila? Poklicala je podrejenega in ga vprašala, če je vse dobro pregledal. Če je dobro opravil ugled, to je naredila, to je torej zločin, policisti so pa rekli, da 300 metrov okoli ni kamer, novinarji so jih pa našli v enem dnevu. Policisti so rekli, da so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, po enem letu pa prav ta, ki bo sedaj zamenjana najde krvne sledove v prvem nadstropju. Kaj je torej naredila generalna državne tožilka takrat, nič narobe, premier je pa moral posegati. Namesto, da bi bil zadovoljen, da ima v svojih vrstah osebo, ki je politično prepričala 46% Slovencev na volitvah, srečen bi lahko bil, ponosen bi lahko bil na njo. Ne, seveda jo je treba na vsakem koraku žagati. Torej, jaz srčno upam, da se ne bo zgodil sprejem tega zakona, ker bo mene sram. Srčno upam, da se to ne bo zgodilo in da bo tudi koalicija končno doumela, da ne more več tako delati in da se bo začela ukvarjati z nekimi realnimi problemi te države in ne z okupacijo tožilstva. Tistim, ki pa ste nastopali iz koalicije pa priporočam, da vsaj preberete pa, potem govorite. Hvala lepa.”
Sedanji zakon omogoča neke vrste nadzor, vsaj nekaj malega. Sopodpis se mu reče. Zakon je torej korak nazaj. Nobenega nadzora nad tožilci ne bo. Vodja državnega tožilstva izgublja nadzor nad tožilci, gospe in gospodje. Vodja izgublja nadzor. V 173. členu je sicer ta možen post festum, to se pravi, ko bo on rekel, to ni umor, pa bo zavrgel zadevo, potem ga bomo šli nadzirati in ugotovili, da se je zmotil, ali bomo pa rekli, ali pa boste rekli, ne, saj se ga ne sme nadzirati, tako kot ministrovega brata na upravnem sodišču. Vidite, to je to.10. člen – samostojnost državnih tožilstev. Poglejte, imamo jih torej več. Ni več enotne tožilske organizacije. Ali ukinjamo torej enotno tožilsko organizacijo? Po mojem, da. Člen ni usklajen z drugimi členi, preberite si. To so jabolka, pa paradižnik in hruške. To ne gre skupaj. To ni sadje. Vmes pa še pol kilogramov “šniclov”. Ker zakon ne govori o samostojnosti državnega tožilstva, kot inštitucije, je slutiti, da gre za grobo podrejanje izvršilni veji oblasti. Ne slutiti, to je resnica. Utemeljil jo bom. Člen veže tožilce na odločitve sodnih oblasti. Ja, gospe in gospodje, to so pa res pravne sestre pisale. Torej, tožilec je vezan na odločitev sodnih vej oblasti. To se ne sme pritožiti ali kaj? Ali se bo sploh lahko pritožil? Ne, če je vezan na sodno vejo oblasti in njene odločitve. Skregano z vsako logiko. Torej, pritožb ne bo več, če to velja. Tretji odstavek določa, da bo vlada sama ali preko ministrstva določala kadrovske, organizacijske, nadzorstvene naloge. Ja, bravo. To je organ v sestavi. Če torej generalni državni tožilec nima vpliva na vrečo denarja, ki mu ga državni zbor določi v proračunu, če nima vpliva na kadre, če nima vpliva na izbor, če nima vpliva na organizacijo, je potem to papirnat državni tožilec ali kimač ministra. To želite narediti, kimača ministra, očitno ste ga izbrali ali kako? Torej, ne gre več za samostojnost tožilstva. Kje je torej samostojnost tožilske organizacije? Je ni. V prvi enačiči je bilo sicer določeno celo to, da je del izvršilne veje oblasti, torej organ v sestavi. Zdaj ste pa to grdo besedo ven vrgli, ker ste videli, da bi to lahko bilo v nasprotju z ustavo in ste vse ostalo notri pustili, pa še malo bolj zacementirali.Možnost poseganja vlade in ministra je v mnogih členih. Vlada bo lahko in minister kadarkoli posegel v delo tožilcev, ampak pazite, v nadaljevanju vam bom še člen povedal. V neposredno delo tožilca, pomeni vlada ali minister bo poklical ali šel v nadzor ali karkoli, kadarkoli, konkretnega tožilca, odprto zadevo in bo rekel, prinesi sem. Bova pregledala, kaj ti delaš. Vlada bi morala imeti upravni nadzor, ne pa vsebinski nad delom tožilca. Kaj ima vlada s tem? Bi bilo boljše, če bi vladali. Torej gre za prikrit organ v sestavi. Dejanska situacija je po predlogu zakona taka, da vlogo generalnega državnega tožilca opravlja minister, preko generalnega državnega tožilca. To je jasno, kot beli dan. 14. člen ponovljena vsebina 1. člena, ja, kaj še copy-paste ne znate? Tudi copy-paste ne znate narediti ali kaj? Zakaj pa je treba ponavljati to? Drugi odstavek, vsa državna tožilstva so proračunski porabniki. Se pravi, če smo zdaj imeli v proračunu eno postavko, jih bomo zdaj imeli 11 plus 1. Zakaj pa? Zato, da boste lahko 11 tožilstev plus 1 izsiljevali. To je to, pa jim priprli pipo, pa bo potem vse tako kot bo vlada rekla. Vidite, to je to.15. člen, spet nepotrebno ponavljanje. Za italijansko in madžarsko narodno skupnost glede stroškov, brez veze, saj v zakonu piše. Saj ne boste Madžarom in Italijanom sodili ali jih preganjali po kakih drugih predpisih. Saj je normalno, to je integralni del proračuna in konec. Kaj pa imajo narodne skupnosti s posebno postavko v proračunu? Je ne rabijo. Vsi so enakopravni.17. člen. Ta sedaj generalnemu državnemu tožilcu, ministru predlaga državno tožilski red. Se pravi, generalni državni tožilec predlaga tožilski red. Zdaj pa ne bo več tak. Po novem generalni državni tožilec poda mnenje, tožilski red pa spiše minister. A ste videli? To je samostojnost, neodvisnost je to, tisto, kar ste eni poudarjali, pa zdaj nočete poslušati. To je posledica odločitve Ustavnega sodišča. O tem odloča tudi Ustavno sodišče, ne poseg. Državno tožilski red je ključen strokovni predpis. In zdaj ga bo pisal minister. Jaz ne vem, ali se je komu strgalo ali kaj? To je nov dokaz, da minister namerava voditi tožilstvo. Jaz javno sprašujem gospoda kandidata Fišerja, da pove, ali podpira ta zakona ali ne? Konec koncev, čez 14 dni bo vodil tožilstvo.18. člen – Varovanje samostojnosti državnih tožilstev. Ste vedeli? Kaj pa varovanje državnega tožilstva kot celote, a, tega ne bo več. Brez samostojnosti državnega tožilstva kot celote ni samostojnosti državnih tožilstev, ne gre. Če vi nimate institucije zavarovane, potem ne morete govoriti o neodvisnosti posameznega tožilstva. Drugi odstavek, prepis, podvajanje 102. člena, to je jasno, pristojnosti državnih tožilstev, precej podoben 7. členu, lahko bi vsaj prečistili zadevo, ki na novo prenaša na tožilstvo prekrške, ali ste to opazili, tisti, ki ste hvalili zakon, prekrške prenaša na tožilstvo, ne vem zakaj? Zakaj prekrške prenaša na tožilstvo, kot da se naj ne bi ukvarjali s hudim kriminalom, sedaj se bodo s prekrški, ali kako? 21. člen, drugi in peti odstavek sta v popolnem nasprotju, zastopanje pred sodišči, preveč strokovna zadeva, nimam smisla, da jo razlagam, samo tisti, ki ste pisali pa le poglejte.31. člen: “Vodja državnega tožilstva ne sme, se mora o kandidatu posvetovati s kolegijem.” Se pravi, tožilec v Celju, vodja bo hotel nekoga zaposliti, sedaj se pa mora posvetovati s kolegijem, ali ni to demokratično, to je res velika stopnja demokratičnosti? Veste, kaj posvetovanja prinesejo? Ali ne poznate mogoče primera, kjer neka gospa ni mogla postati namestnica tožilstva, ker se je posvetoval s kolegijem? Danes je pa vrhovna sodnica, tisto je pa sposobna, tam pa ni mogla biti. Vidite, to so posvetovanja. Državno tožilski svet z dvotretjinsko večino predlaga ime kandidata za generalnega državnega tožilstva, v redu. Minister lahko reče ne. Ali ste videli, minister lahko reče, ne. Kaj, potem govorite o demokratičnosti, o klasični, lepi sestavi tega državno tožilskega sveta, o katerem bom še govoril, če pa minister pri najpomembnejši nalogi reče, ne?44. člen: “Vodja državnega tožilstva mora evidenco dežurstev predložiti, ne boste verjeli komu, ministru?” Poleg generalnega državnega tožilstva tudi ministru. Se pravi, minister se bo sedaj ukvarjal z evidenco dežurnih, kdo bo 21. oktobra leta 2011 dežural v Murski Soboti, kdo pa v Kopru, to pa je naloga ministra, ali ne? Neverjetno. To lahko opravi minister v okviru upravnega nadzora, sicer pa nima kaj gledati tistih podatkov, zakaj mu pa bodo?79., 92. člen – disciplinska odgovornost, “naštepanih”, v narekovajih razumite, kolikor hočete disciplinskih kršitev in lepih načel, kot krizanteme so leti 1. novembra. Poglejte, disciplinski postopek je hiter. Ja, to pa je. Koliko let, koliko mesecev, koliko dni, ne hitro je? Kot krizantema za 1. november, tako določilo. Pobudnik disciplinskega postopka je tudi minister po novem. Drugo stopenjsko sodišče ima štiri sodnike in dva tožilstva. Se pravi, pobudnik, ne samo pobudnik, se opravičujem, dodajam, predlagatelj disciplinskega postopka je minister. Se pravi, minister bo šel v Novo mesto premetal eden spis tožilstva, x, y ugotovil ali pa po njegovi presoji ugotovil, da je nekaj narobe in bo podal predlog za disciplinski postopek. To je neverjetno. Drugo stopenjsko sodišče, poglejte kakšno je, štiri sodnike ima pa dva tožilstva. Tožilsko organizacijo vsaj za časa Brezigarjeve je pač treba previti. Kaj smo pa že naredili gospod državni sekretar pri odvetnikih, kako je pa tam? Odvetniki sami sebi sodijo. Kako je pa pri notarjih, sami sebe sodijo in nič ne najdejo. To je prav neverjetna zadeva, ko bi bilo vsaj neko sorazmerje s sodišči. Ne ničesar. Tožilci bodo, torej v tem pogledu, pokorni sodnikom. Ja, saj se jih bodo bali. Na eni strani bi naj tožilec vložil pritožbo, če jo sploh bo po tem “skropucalu”, ki je pred nami, po drugi strani pa mu bo sodnik sodil v disciplinskem postopku. Saj se bo bal še tisto napisati, kar bi bilo treba. Veste, to je prav neverjetna zadeva, kam je to zašlo.
96. člen – začasna oprostitev sodnih taks. Jaz se s tem strinjam, gre za primere, ko je zoper tožilca sprožen postopek. Jaz se s tem strinjam. Torej, tožilci ne bodo plačevali sodnih taks, začasno bodo oproščeni, če bodo zoper njih vodeni postopki. Ampak, oprostite. Tožilci imajo vendarle XY plače napram delavcem, ki je nimajo nič. Pa ste v stečajnem zakonu nasprotovali oprostitvi delavcu pri plačilu sodnih taks v stečajnih postopkih. Torej, delavec, ki nima nič plače in se bori za tisto kar je fizično zaslužil, mora plačati takso. Tu pa je tako, prav.97. člen – državno tožilski svet. Najbolj demokratična institucija po mnenju nekaterih, vsaj gospoda Potrča. Glejte, danes ima notri minister enega predstavnika, ostalo pa so tožilci. Stroka, saj državno tožilski svet naj bi bil stroka. Zdaj pa imamo po novem 4 tožilce, potem imamo 4 ljudi, ki jih določi predsednik republike, glasujemo pa o njih tukaj, to so pravni strokovnjaki, tipa Rok Praprotnik v Komisiji za preprečevanje korupcije. Ali je tako?! No, potem pa enega določi še minister. Se pravi, 5 ljudi ima minister, 4 pa imajo tožilci. Vidite, to je državno-tožilski svet. Torej, to je najbolj demokratična in strokovna institucija. Noter pa bodo pravniki, ki med pred studiem vprašajo: Kaj je tema današnjega pogovora?, in ne vedo ali so prišli komentirati polet na luno, s pravnega vidika ali vzgojo paradižnikov s pravnega vidika. Saj je vseeno, važno da je levo.In gremo naprej. Kaj je torej strokovna samostojnost tega organa? Je ni, na tak sistem. Doslej minister, smo rekli predlaga enega, po novem je to njegovo telo. Zelo so razširjene pristojnosti državno tožilskega sveta. Zanimivo. Generalni državni tožilec pa ne more biti niti član. Tudi član ne bo. Državno tožilski svet postaja torej organ upravljanja ali celo vodenja. Upravljanja ali celo vodenja. Je pa politični organ, kjer jih je 5 imenovala politika in 4 tožilci. Vidite, to je krasna samostojnost in neodvisnost. Popolnoma nejasno razmerje z generalnim državnim tožilcem. Jaz ga ne znam najti. Državno tožilski svet daje mnenja k poročilom tožilstva. Mnenja. Politična ne. To je politični organ, kot za čas ZK.110. člen – generalni državni tožilec ne sme prevzeti posamezne zadeve. Ja, kaj bo pa potem delal?! Pol nalog mu je prevzel državno tožilski svet, ne sme prevzeti nobene zadeve, ne vem zakaj ga potem imamo, kot lepo maskoto, ki bo po svetu hodila ali kaj.111. člen – generalni državni tožilec. Ha, ta je vodja vrhovnega državnega tožilstva. Torej, generalni državni tožilec ni več vodja vseh tožilcev v Slovenije, ampak je vodja vrhovnega državnega tožilstva, ne pa vseh tožilstev. Kaj pa so torej tožilske organizacije? Razmerja državno tožilski svet – minister. Nemogoče. Glejte, vrhovni državni, torej generalni državni tožilec, 64 let, potem ne more biti več kandidat. Vrhovni državni tožilec, pa kakor se jaz spomnim je 70 let. Ne vem kaj vam bo reklo Ustavno sodišče. Ampak, tale pa je cvetka nad cvetkami. Glejte, če bi bil nekdo kandidat za vrhovnega državnega tožilca, pa nima pogojev, veste kaj se zgodi? Z dnem imenovanja dobi pogoje. Torej, če se nekdo prijavi za direktorja bolnišnice Postojna, Celje ali karkoli in z dnem imenovanja za direktorja postane zdravnik. To piše v zakonu, z dnem imenovanja postane zdravnik. To je ista situacija. No, seveda je to unikat in biserni izbor LDS-a, saj podobno je naredil tudi že pri policijskem zakonu. Namreč, z dnem imenovanja postane policist, generalni direktor, saj to je ista zadeva, ta državni zbor je to že požegnal.
127. člen – razrešitev vodje tožilstva, iz mnogih razlogov. Med drugim, če kako drugače poseže v delo tožilca. Kaj pa je to, če kako drugače, kaj bi to bilo, kaj je to če kako drugače poseže? Torej, tudi če ne krši predpisov in ravna zakonito pa pokliče podrejenega tožilca in reče, tako kot je bilo v zadevah bulmastifi, “ali si tam pogledal še to pa to?” To je že razlog za razrešitev.131., 135. – kolegijsko delo. Osmerec brez krmarja. Kolegij na kolegij, s kolegijem, ob kolegiju kolegij. Toliko je teh kolegijev predpisanih, kar v zakonu predpisanih. Vedno pa je, ne vem ali ste to zdaj popravili, izpuščeno specializirano tožilstvo, ta pa ni v nobenem kolegiju, razen, če je to popravek kje zadaj, pa da mi je ušel. Prevzemanje nalog. Kolegiji prevzemajo naloge vodij. Kolektivno vodenje je to, to je neučinkovitost, gospe in gospodje, to je nejasna odgovornost, situacija je takšna kot je bila v predsedstvu SFRJ, osmerec brez krmarja, čisto nič drugega.142., 143. člen – letni razporedi dela. Prevzemanje obvezni navodil, letni razporedi dela copy paste, tisto kar piše v obveznem navodilu in ga je Ustavno sodišče zadržalo, minister to copy paste v zakon.148. člen – letna poročila. Ali veste kdo jih piše? Pišejo jih vodje tožilstev, torej 11 plus 1 pišejo letna poročila. Kje je skupno letno poročilo državnih tožilcev? O tem malo kasneje. Ampak vodje tožilstev 11 plus 1 pošljejo poročila ministru. Generalni državni tožilec piše svoje poročilo za samo Vrhovno državno tožilstvo, torej imamo 11 plus 1 plus 1, pošlje ga seveda državno-tožilskemu svetu in ne more pozabiti tudi ministra. Človek bi rekel, da enotnega poročila ne bomo več imeli, vendar zakon nekonsistenten kot je, ga prepisuje v 150. členu, ko pa bo moral generalni državni tožilec iz 13-ih poročil, 11 plus 2, sestaviti nek komplot in ga poslati v Državni zbor. Ampak zanimivo pa je nekaj. Bomo pa dobili v državni zbor poročilo vodje specializiranega tožilstva in vodje oddelka za preiskovanje prisilnih pooblastil. Unikat. Ne vem, če je to za srednjo pravno sestro. Prisilna pooblastila, poglejte v zakon kaj piše, lepo vas prosim. No, tega bomo pa dobili neposredno v državni zbor.158. člen – pravosodna uprava, tretji odstavek: minister lahko vpogleda v vsak dokument tožilstva kjerkoli in kadarkoli, tudi v odprte postopke. Ali je to samostojnost tožilstva še potem? Je, ni. Naj vas opozorim na naslednjo zadevo 2003 leta je bil spor med direktorjem policije Pogorelcem in takratnim ministrom za notranje zadeve, dr. Bohincem. Ustavno sodišče je odločilo, da ima minister pravico pogledati tudi vse dokumente, v policiji, ki ne govorimo, da je samostojna, pa neodvisna po Ustavi, ampak je ta neodvisnost v zakonih predpisana. Ampak vendarle se je takratni minister samoomejil v 2. členu Zakona o policiji in je rekel: “Vse zadeve, ki jih ima tožilec v rokah jaz ne bom gledal.” Ne, pravosodni minister reče: “Pogledal bom vsak papirček.” Torej, tudi prisluhe, gospe in gospodje, torej tudi prisluhe bo pogledal. Tako piše v tem zakonu.170. člen, prevzem dela, prenos zadev iz zadržanega navodila, spet. 170. člen celo poglavje in členi v nadaljevanju, ni kaj, prenos zadev. Torej tisto kar je Ustavno sodišče prepovedalo je sedaj v zakonu ali začasno zadržalo, se opravičujem.192., 198. člen – specializirano tožilstvo. Narejeno naj bi bilo iz sedanje skupine za pregon organiziranega kriminala. Petnajst let delujejo ali ste jih vprašali za kakšno mnenje? Ne. Vi veste torej več na ministrstvu kot vedo oni, ki petnajst let preganjajo ta kazniva dejanja. Oni so “trotli” in ne vedo nič, minister je pa najbolj pameten. Ni potrebno mnenje, da bi jih vprašali. In zanimivo še nekaj, poglejte sedanji vodja tega, skupina za pregon organiziranega kriminala bo razrešena v roku enega meseca. Ali vam je na poti, ker preganja bullmastife prehitro? Nobeden drug ne bo razrešen, razrešena pa bo ta gospa, ki se ukvarja torej s skupino za pregon organiziranega kriminala, ta bo pa razrešena. 220. člen to opredeljuje, tisti ki boste to iskali. Zakaj pa? Zato, ker je po enem letu našla krvne sledove v hiši Baričevićev, zato bo pa razrešena ali kaj? Ena bo razrešena, po zakonu.”199. do 203. člen – oddelek za preiskovanje in pregon zlorabe prisilnih sredstev. Poglejte, zlorabe prisilnih sredstev ne more biti. Popolnoma zgrešen pojem, ki ne odraža nič, ta oddelek oziroma ta skupina danes preganja vsa kazniva dejanja, ki jih naredijo policisti ali vojaški policisti. Torej tudi karambol obravnavajo, v prostem času, tatvino, korupcijo ali pa prekoračitev pooblastil. Vse obravnavajo! Danes pa pravite, da bo to pregon zlorabe prisilnih sredstev. Jaz mislim, da zlorabe prisilnih sredstev niti in more biti, kaj bi to sploh bilo? Namreč ta pooblastila so na nek način prisilna, na nek način so prisilna imajo zadaj vedno grožnjo s prisilo. Kakšna je torej lahko zloraba? Zavestna, lahko je namerna ali je iz malomarnosti? Popolnoma nejasno, naslov popolnoma neustrezen. Jaz osebno, če bi že spreminjal ta naslov, bi rekel da bodo preganjali sume prekoračitev pooblastil in človekovih pravic, bi bilo po mojem bolj ustrezno. Ampak v nadaljevanju je zraven še zdaj VOMO po novem in SOVA. VOMO in SOVA sta na novo tam. Ni mi pa jasno ali bodo še obravnavali torej samo kazniva dejanja povezana s službo, ki so jih osumljenci naredili v službi ali bodo obravnavali tudi ostala kazniva dejanja. Tega iz teksta jaz ne razberem. Torej, če bo policist osumljen koruptivnega kaznivega dejanja, kdo ga bo obravnaval? To iz tega ni več razvidno.
Nekaj splošnih besed, s tem tudi zaključim. Takšnega zakona seveda ni mogoče podpreti gospe in gospodje, to je jasno kot beli dan. Zakon po naši oceni ni primeren za nadaljnjo obravnavo, najbolje bi bilo če bi ga minister pred vrati odnesel in skril, ker je to sramota kar je prinesel v hišo. Sramota! Saj konec koncev bodo ljudje tudi čez dvajset let kakšen magnetogram brali pa upam, da se bo ta zakon še kje ohranil, ker bi ga lahko na pravni fakulteti imeli in se z njim ukvarjali kot s primerkom, ki se v pravu Slovenije ne sme zgoditi. Tako kot je napisani je odraz napadalnega, skrajno nekorektnega pristranskega odnosa ministra do generalne državne tožilke. Pa on dobro ve, da generalna državna tožilka ne namerava in ne kandidira več. On pa piše zakon kot da bo dosmrtni minister za pravosodje. Gospe in gospodje, tudi če se postavim v vlogo pozicije jutrišnjega časa pa bi človek rekel, saj potem vam bo pa pasalo, če bodo takšna določila. Ne, gospe in gospodje, ne bi upal podpreti pa četudi bi minister prihajal z naše opcije. Ker je to nekorektno kar tukaj piše! Jaz ne vem, če se spomnite vsega vpitja, ki ga je naredil minister in groženj, ki jih je imel v zadevi Baričevič do gospe Brezigar. Saj ji je grozil, pisma pisal, saj je moral premier poseči. Kaj pa je naredila? Poklicala je podrejenega in ga vprašala, če je vse dobro pregledal. Če je dobro opravil ugled, to je naredila, to je torej zločin, policisti so pa rekli, da 300 metrov okoli ni kamer, novinarji so jih pa našli v enem dnevu. Policisti so rekli, da so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, po enem letu pa prav ta, ki bo sedaj zamenjana najde krvne sledove v prvem nadstropju. Kaj je torej naredila generalna državne tožilka takrat, nič narobe, premier je pa moral posegati. Namesto, da bi bil zadovoljen, da ima v svojih vrstah osebo, ki je politično prepričala 46% Slovencev na volitvah, srečen bi lahko bil, ponosen bi lahko bil na njo. Ne, seveda jo je treba na vsakem koraku žagati. Torej, jaz srčno upam, da se ne bo zgodil sprejem tega zakona, ker bo mene sram. Srčno upam, da se to ne bo zgodilo in da bo tudi koalicija končno doumela, da ne more več tako delati in da se bo začela ukvarjati z nekimi realnimi problemi te države in ne z okupacijo tožilstva. Tistim, ki pa ste nastopali iz koalicije pa priporočam, da vsaj preberete pa, potem govorite. Hvala lepa.”