Na 99. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnaval predlog Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade.
Dopolnilno obrazložitev predloga zakona je podal predstavnik predlagatelja Tomaž Lisec in ga v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Danes je pred nami pomemben zakon, ker veliko govorimo o reševanju stanovanjske problematike mladih, na žalost pa vsi skupaj premalo o tem tudi naredimo, kljub temu, da je to tematika, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, v različnih evropskih predpisih, in nenazadnje tudi ena izmed prednostnih nalog Evropske unije, torej ureditev cenovno dostopnih stanovanj za mlade. Gre za tematiko oziroma reševanje problematike, kjer smo v Poslanski skupini SDS že leta 2019 vložili podoben zakon. Takrat malo drugačen koncept v smislu, da želimo rešiti problematiko nezasedenih oziroma prostih državnih stanovanj, sedaj pa nekako drugačna smer reševanja.
Morda za začetek še to, da gre za 5. ukrep te vlade na področju reševanja stanovanjske problematike. Prvi ukrep je bil sprememba Gradbenega zakona, drugi je bila sprememba Zakona o urejanju prostora, tretji ukrep sprememba Stanovanjskega zakona, kjer smo z različnimi ukrepi prav tako pospešili možnost za pridobivanje prvih stanovanj. Kot četrti ukrep pa je potrebno omeniti, da je vlada sprejela poslovno politiko stanovanjskega sklada in mu naložila, da sama preko svoje poslovne politike do leta 2025 zgradi 5 tisoč najemnih stanovanj, ki se že začenjajo graditi oziroma so nekje tudi že izgrajena.
V drugem delu pa dovolite, da predstavim nekaj ključnih tematik tega zakona. Najprej sama definicija, kaj pomeni prvo reševanje stanovanjskega problema. Za to se šteje prvi nakup, gradnja, prenov ali dograditev stanovanjske nepremičnine, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti stanovanja, če stanovanje ustreza površinskim normativom za primerno stanovanje.
Druga stvar, ki je zelo pomembna, da rešujemo prvo reševanje stanovanjske problematike za dve kategoriji: za mlade investitorje do starosti 38 let in pa za mlade družine, ki prav tako, so del dikcije tega zakona.
Nenazadnje je pomembno, da Republika Slovenija izdaja jamstvo po tem zakonu najdlje do 31. 12. 2032. Pomembno je tudi, da so sami mladi oziroma same mlade družine vključeni, ne pa, da čakajo na pomoč države in pa pomoč bank oziroma hranilnic, ki lahko dajejo jamstveno shemo. Mladi morajo imeti sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, in mora biti njihova povprečna plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu enaka ali nižja od 1,5 kratnika zadnje znane povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji.
Še nekaj pomembnih dejstev: ročnost posameznega kritja je lahko največ 30 let. Glavnice kreditov za posamezno stanovanjsko nepremičnino ne sme znašati več kot 200 tisoč evrov in kreditojemalec mora zagotoviti lastno udeležbo v višini najmanj 20 % sredstev glavnice kredita.
Skratka, z današnjim, upam, da sprejetim zakonom, končno prehajamo od besed o tem, kako je treba mladim pomagati reševati prvo stanovanjsko reševanje, do same prakse. Verjamemo, da bo država kot porok, banke in hranilnice in nenazadnje na osnovi našega zakona, naredili nekaj dobrega za mlade.
Iz tega mesta, pa dovolite, da se zahvalim našemu podmladku Slovenski demokratski mladini, ki so septembra ali oktobra 2021 prišli spet z idejo, da sedaj pa je res čas, da preidemo iz besed k dejanjem. Začeli so pisati zakon, se usklajevali z različnimi deležniki, in današnji Predlog zakona, skupaj s podporo Zakonodajno-pravne službe, je po našem mnenju super osnova, da mladim končno začnemo, tudi na področju stanovanjske problematike, pomagati. Da ne bomo govorili o tristo stanovanjih v šestih letih, kar so naredile prejšnje tri Vlade, ampak da že, poleg dela Stanovanjskega sklada, rešujemo tudi konkretno s tem zakonom stanovanjsko stisko mladih in pa mladih družin.
